Neurje, kot smo mu bili v četrtek zgodaj zjutraj priča v severovzhodnem koncu Slovenije, ne pomnimo že leta. Grozljivi prizori, ki smo jih videli, še vedno begajo marsikoga. Na terenih smo večkrat slišali besedo tornado ... Upravičeno?
V četrtek, okoli 4. ure zjutraj, je severovzhod Slovenije zajelo močnejše neurje, ki je botrovalo podrtim drevesom, uničenemu premoženju, odkritim streham in popolnemu opustošenju v nekaterih krajih.
Sunki močnega vetra naj bi na štajerskem koncu dosegli celo hitrost 120 kilometrov na uro, uradno izmerjeni najmočnejši sunek pri Murski Soboti pa je bil 103 kilometre na uro. A nekateri očividci so na terenih izjavljali, da naj bi opazili tudi vrtinčaste vetrove.
Tudi podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved je bil osupel nad burnim vremenskim dogajanjem in dodal, da smo bili priča pojavu tornada:
»Zelo dramatični podatki glede dviga temperatur in energijskih stopenj samih neurij, ki se drastično povečujejo.
To noč smo bili priča silovitemu prehodu vremenske fronte, tudi s tornadi in vetrolomom, in izgleda, da se bomo na to morali navaditi.«
Tudi prebivalec Selnice ob Dravi česa ni mogel verjeti svojim očem: »Česa takega ne pomnim res, pa sem že 50 let star, sem imel ravno Abrahama včeraj. To je bilo neverjetno.«
Rušilni veter
Je bila beseda tornado premočna za včerajšnje silovito vreme premočna? Na Agencijo Republike Slovenije za okolje smo se obrnili za pojasnila o vrtinčastih vetrovih in dodatne obrazložitve o neprizanesljivem vremenu.
Nočno neurje dne je k nam pripotovalo z veliko hitrostjo prek severne Italije, prav velika hitrost pomika, ki je bila posledica višinskih zahodnih vetrov, je bila tudi vzrok za tako močne vetrovne sunke, so za Sobotainfo razložili na agenciji za okolje.
Vetri so najprej zajeli zahod Slovenije (Posočje in Bohinj), nato pa tudi velik del Gorenjske, Koroške, Štajerske in Prekmurja.
V Pomurju so najmočnejši sunek vetra izmerili na meteoroloških postajah v Rakičanu pri Murski Soboti, kjer je hitrost vetra dosegla kar 103 kilometre na uro, v vasi pa povzročila gromozansko škodo.
Agencija za okolje sicer dodaja, da je podobno neurje Slovenijo prizadelo lansko leto, 18. avgusta so v Ljubljani takrat izmerili največjo hitrost vetra 102 kilometra na uro.
Tudi lansko neurje je k nam prišlo od zahoda prek severne Italije.
Ozadje katastrofalnega neurja
Meja med hladnejšim in vlažnim atlantskim zrakom ter vročim afriško-sredozemskim zrakom je minule dni potekala prek območja Alp, kot pojasnjujejo na agencijo za okolje, so se 11. in 12. julija ob dnevnem pregrevanju popoldne v južnem predgorju Alp jugovzhodnega dela Francije in zahodnega dela Italije razvile močne nevihte.
Po podatkih agencije za okolje so te z zahodnimi višinskimi vetrovi v zgodnjih jutrih 12. in 13. julija prešle tudi Slovenijo in prinesle neurja z zelo močnimi sunki vetra, kratkotrajnimi močnimi nalivi, udari strel in nekaj toče.
12. julija so najmočnejša neurja zajela južno polovico Slovenije, včeraj, 13. julija, pa še severno polovico.
Smo bili priča tornadu?
Dokazov o vrtinčenju vetra na območju Pomurja na agenciji za okolje za zdaj nimajo, menijo, da je šlo zelo verjetno zgolj za zelo močne vetrovne sunke.
In kakšno je pojasnilo za nenavadna opažanja?
Smer vetra se lahko pri tleh ob ovirah, kot so na primer zgradbe ali pa manjše vzpetine, nekoliko spremeni, je razložil meteorolog Branko Gregorčič iz agencije za okolje.
Ob tem pa napovedal, da bo vreme do začetka naslednjega tedna sicer prijazno, proti sredini prihodnjega tedna pa se bo ponovno povečala verjetnost neviht in s tem tudi možnost neurij.
