Kaj je dovoljeno in kaj ne? V Regijskem parku Pohorje v poletnih mesecih opažajo povečano število kršitev. Trenutno najbolj izstopajo pikniki in kurjenje ognja, čeprav je to na območju parka prepovedano.
Pristojni v Regijskem parku Pohorje opozarjajo na vse več neprimernih oziroma prepovedanih ravnanj obiskovalcev. Posebej pereče je kurjenje ognja in pripravljanje piknikov.
Regijski park Pohorje je zavarovano naravno območje, kjer je kurjenje prepovedano ne glede na to, ali je razglašena velika požarna ogroženost ali ne.
Obiskovalci pravila kršijo tudi z divjim kampiranjem, vožnjo z motornimi vozili in glasnim predvajanjem glasbe.
Na teren skupaj nadzorniki, gozdarji in policisti
Na zahodnem delu Regijskega parka Pohorje je julija potekala skupna akcija nadzora in ozaveščanja obiskovalcev. Izvedli so jo med Veliko Kopo, Črnim vrhom, Jezerskim vrhom in prevalom Šiklarica.
Sodelovali so naravovarstveni nadzornik Regijskega parka Pohorje, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in policije. Namen akcije je bil obiskovalce opozoriti na pravila obnašanja v zavarovanem območju ter na pomen varovanja občutljive narave.
Posebno pozornost so namenili prepovedi kolesarjenja po planinski poti med Kopami in Ribniško kočo. Tak režim je veljal že pred ustanovitvijo Regijskega parka Pohorje, vendar po navedbah Regionalne razvojne agencije za Koroško nadzora nad njegovim spoštovanjem doslej niso izvajali.
Opozorila kolesarjem in nabiralcem
Naravovarstveni nadzornik in projektni vodja na Regionalni razvojni agenciji Koroška Peter Zajc je pojasnil, da pri evidentiranju kršitev sodelujejo z več institucijami.
»Pri evidentiranju prekrškov dobro sodelujemo s policijo, pristojnim inšpektoratom za varstvo narave in Zavodom za gozdove Slovenije. Poleg evidentiranja nedovoljenih ravnanj je terenska prisotnost ključna pri neposrednem stiku z obiskovalci, lastniki zemljišč in drugimi,« je poudaril.
Med julijsko akcijo so izdali opozorila posameznim kolesarjem in nabiralcem gozdnih plodov ter podjetju, ki izposoja električna kolesa.
»Hkrati so bili seznanjeni o smislu zavarovanega območja narave in zakaj so nekatera naša ravnanja nezaželena oziroma celo prepovedana. Obiskovanje Regijskega parka Pohorje je dobrodošlo, vendar je zavarovana območje hkrati naša skupna odgovornost,« je dodal Zajc.
Borovnic največ dva kilograma na osebo
Pristojni opozarjajo tudi na nabiranje rastlin, gob in gozdnih plodov. Nabiranje zavarovanih rastlinskih vrst in gliv je na celotnem območju Regijskega parka Pohorje prepovedano.
V teku je tudi sezona zorenja borovnic. Nabiranje gozdnih plodov in gob za komercialne namene v parku ni dovoljeno, za lastno uporabo pa zakonodaja dovoljuje največ dva kilograma gozdnih plodov ali gob na osebo.
Izjema so območja prvega varstvenega režima, kamor sodijo gozdni rezervati in varovalni gozdovi. Tam je nabiranje prepovedano.
Kakšna so pravila?
V Regijskem parku Pohorje veljajo tudi druga pravila. Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju je prepovedana, za motorna vozila pa so zaprte tudi nekatere gozdne ceste.
S kolesom je dovoljeno voziti po cestah in z nekaterimi izjemami po gozdnih cestah, ne pa po gozdnih vlakah in planinskih poteh.
Psi morajo biti na povodcih, prepovedano je letenje z letalniki, prav tako v parku ni dovoljeno kampirati ali kuriti.
Še strožja pravila veljajo na območjih prvega varstvenega režima. Tam se lahko obiskovalci gibajo samo po označenih planinskih poteh, prepovedano pa je tudi trganje in nabiranje rastlin ter gliv.
Park ustanovljen leta 2024
Regijski park Pohorje so leta 2024 ustanovili Republika Slovenija in šest pohorskih občin – Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica.
Obsega osrednji, ovršni del Pohorja in meri slabih 52 kvadratnih kilometrov.
Z njim upravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, pri upravljanju pa sodelujejo tudi Regionalna razvojna agencija za Koroško, Lokalna turistična organizacij Rogla–Zreče in Razvojno Informacijski Center Slovenska Bistrica. Pristojni obiskovalce pozivajo, naj se pred obiskom parka seznanijo s pravili in varstvenimi režimi ter s svojim ravnanjem prispevajo k ohranjanju pohorske narave.
