V Mariboru že stojijo štiri podzemne zbiralnice odpadkov, med drugim na Strossmayerjevi ulici in na Glavnem trgu. V načrtu je postavitev še 14 zbiralnic. Kje bi jih torej naj postavili?
Podzemne zbiralnice odpadkov so sodobna rešitev za zbiranje in ločevanje odpadkov v urbanem okolju, ki prispeva k boljši urejenosti, estetiki in varnosti javnih površin.
Prva podzemna zbiralnica je bila v Mariboru postavljena leta 2020 na Glavnem trgu, v zadnjih letih pa so postavili še tri, in sicer na križišču Strossmayerjeve ulice in Koroške ceste, na Vojašniški ulici in na križišču Gregorčičeve in Grajske ulice.
Mestna občina Maribor načrtuje, da bi na območju mesta postavili skupno 18 podzemnih zbiralnic odpadkov, ki bi bile namenjene ločenemu zbiranju odpadkov, kot del širšega trajnostnega pristopa k okoljski odgovornosti.
S tem ambicioznim načrtom si na občini prizadevajo ne le za vizualno urejenost mesta, temveč tudi za zmanjšanje vpliva na okolje in izboljšanje kakovosti življenja v mestnem okolju.
Največ težav z zbiralnicami na Glavnem trgu
Kot že omenjeno je bila v Mariboru decembra leta 2020 predana v uporabo prva podzemna zbiralnica na Glavnem trgu, ki je namenjena gospodinjstvom v starem mestnem jedru.
Podzemna zbiralnica omogoča prepuščanje mešanih komunalnih, bioloških, papirnih, steklenih in drugih odpadnih embalaž. Pri tem pa je za odklepanje zabojnikov za mešane komunalne in biološke odpadke potrebna posebna kartica.
Na Mestni občini Maribor razlagajo, da so se podzemne zbiralnice izkazale kot dobra rešitev za zbiranje odpadkov v središču mesta, a se ob tem občasno pojavljajo tudi določene težave, ki so povezane v prevelikem kopičenju odpadkov.
»Izzivi se nanašajo predvsem na lokacijo na Glavnem trgu, kjer se pri vsakodnevnih intervencijah srečujemo z odlaganjem odpadkov v vrečah zraven podzemnih zbiralnic. Gre za lokacijo, kjer poleg gospodinjstev odlagajo odpadke tudi pravni subjekti,« pravijo na mariborski občini.
Pri tem dodajajo, da se težave pojavijo pri oddaji odpadkov, ko uporabniki s silo tiščijo prevelike vreče ali neprimerne dimenzije kartonskih škatel v vnosno odprtino podzemne zbiralnice in tako onemogočijo nadaljnje odlaganje ostalim uporabnikom.
»Ob tem je notranji zbiralnik največkrat skoraj prazen, kar pa povečuje stroške urejanja okolice zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov,« so jasni na Mestni občini Maribor.
-
Lokalno | 1 komentarjev»Evo, to je teta smetarka, ona pobira smeti«
Kje je v načrtu gradnja novih podzemnih zbiralnic?
Kljub temu pa imajo na Mestni občini Maribor v načrtu postavitev še dodatnih podzemnih zbiralnic odpadkov na območju Maribora.
Tako je Javno podjetje Snaga leta 2019 pripravilo načrt postavitve 18 potencialnih lokacij v ožjem mestnem središču.
Zraven že omenjenih štirih lokacij bi jih postavili še na Pristaniški ulici, Vodnikovem trgu, pri Pristanu, na Usnjarski in Loški ulici, na Trgu svobode, Partizanski in Titovi cesti, Ulici Vita Kraigherja in Ulici škofa Maksimilijana Držečnika.
Prav tako pa je podzemna zbiralnica v načrtu še na Trgu Leona Štuklja, Ulici kneza Koclja in ne nazadnje na Gregorčičevi ulici in Trgu generala Maistra.
Vendar na Mestni občini Maribor poudarjajo, da bo realizacija in umeščanje v prostor odvisna od finančnih zmožnosti mesta v prihodnjih letih. Tako v proračunskem letu 2024 zaenkrat za podzemne zbiralnice ni načrtovanih sredstev.
Nakup ene zbiralnice stane okoli 100 tisočakov
Stroške izgradnje podzemnih zbiralnic za odpadke krije Mestna občina Maribor, vzdrževanje pa Javno podjetje Snaga.
Ob tem pa znaša strošek nakupa ene podzemne zbiralnice s šestimi enotami brez montaže in vgradnje okrog 100.000 evrov, strošek vzdrževanja, gre predvsem za redni servis in čiščenje, pa znaša okoli 1300 evrov letno na posamezno lokacijo.
Pa se izgradnja podzemne zbiralnice in drugačno zbiranje ter čiščenje zbiralnikov pozna v višjih zneskih na položnicah občanov?
»Stroški izgradnje in vzdrževanja se ne odražajo na položnicah uporabnikov komunalnih storitev, saj se mesečni obračun zbiranja in odvoza odpadkov za uporabnike ni spremenil,« pojasnjujejo na Mestni občini Maribor.
Podzemne zbiralnice bolj funkcionalne in uporabnikom prijazne
Z odstranitvijo klasičnih nadzemnih zabojnikov v mestnem jedru Maribora želijo prispevati k urbanistično urejeni, bolj funkcionalni in uporabnikom prijazni komunalni infrastrukturi za zbiranje odpadkov, razlagajo na mariborski občini.
»Poleg estetske vključitve podzemne zbiralnice v urbano okolje, ki ima prepoznaven kulturni in gospodarski pomen, želimo tudi z umikom obstoječih zbiralnic iz prometnih površin izboljšati prometno varnost,« dodajajo na občini.
