V epidemiji država pozabila na letalsko obrambo pred točo. Bi denar lahko zbrali kmetje?

| v Lokalno

Nevihtne oblake s točo in sodro smo letos na Štajerskem že dočakali. Prvič in zadnjič letos? Ni videti tako. Kako in kdaj bomo Mariborčani zavarovani pred točo to leto že tradicionalno še vedno ni jasno.

Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi. Tudi štajerskim kmetom je toča v prejšnjih letih povzročila precejšnjo škodo, a kdaj bo letalska obramba pred točo začela delovati, to to leto še ni znano.

Letalsko obrambo pred točo na severovzhodu države že skoraj 30 let zagotavlja Letalski center Maribor.

»Obdobje neviht je, ko se ozračje pregreva, prav temperaturna razlika je tista, ki da pogoje za nevihtne oblake. To se ponavadi dogaja od konca aprila pa do septembra. V tem času bi obramba pred točo morala delovati,« za Mariborinfo pojasnjuje prvi mož obrambe pred točo v Mariboru Darko Kralj.

Kako je z obrambo pred točo na Štajerskem?

»Pri nas to zelo slabo financirano, že te štiri mesece težko pokrivamo, ampak nekako društvo še lahko pokriva osnovne stroške. Čeprav pri tem financiranju ni nobene dodane vrednosti. Piloti ogromno svojega znanja in časa dajejo tej družbi, da varujejo premoženje ljudi, države, občin …« opozaja Kralj.

Prvi mož obrambe pred točo pojasni, da od države letno prejmejo približno 240 tisoč evrov: »Komercialno pa takšna obramba pred točo stane med milijonom in milijonom in pol, kot imajo to financirano druge države. Na primer v Avstriji to financirajo s strani pokrajin, v drugih dražavah lahko to financirajo lokalne skupnosti, veliki kmetje ali celo velika podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo.«

Bi bilo podravskim in pomurskim kmetom sofinanciranje zaščite pred točo v interesu? In še, bi ta strošek zmogli?

Mariborska letalska obramba naj bi pokrivala eno izmed največjih področij na svetu

»Mi pokrivamo največje področje letalske obrambe na svetu, bi lahko rekli – kompletno Pomurje in Podravje z enim samim letalom. Zato nam tudi včasih kaj pobegne, pa tudi sicer letalska obramba ni 100-odstotna. Ampak menim, da če en sam oblak lahko naredi večmilijonsko škodo, bi lahko bilo vsako financiranje, tudi komercialno, upravičeno. Nekaj oblakov na leto pa zagotovo rešimo,« pojasnjuje Kralj.

»Najgosteje poseljeni območji v Sloveniji sta prav Podravje in Pomurje. Po drugi strani je to skoraj polovica slovenskih občin in to je kar velik projekt. Včasih je bil to le pokrajinski projekt, zdaj pa je že medregijski. Dvomim, da v Sloveniji še deluje kak tak projekt,« še dodaja.

Z Maribora do Prekmurja v le nekaj minutah

In kako deluje obramba pred točo v praksi? Kralj opisuje tako: »Pri nas je nekdo zmerom v dežurstvu od devetih zjutraj pa do sončnega zahoda, saj opreme, da bi leteli ponoči, nimamo. Gre za posadko treh – pilota, kopilota in navigatorja, ki je na tleh in spremlja situacijo, kako se gibljejo zračne mase in o tem obvešča letalo. Iz Maribora do Prekmurja rabimo od deset do dvanajst minut, imamo tudi dogovor z Avstrijci, da lahko gremo kar pet milj v avstrijski zračni prostor in ker ima naše letalo na repu rdeče in bele črte, vsi mislijo, da to delajo Avstrijci.«

Center za letalsko obrambo pred točo še ne ve, kdaj bo začel delovati

Kralj še razlag, da so lansko leto »delali od 15. maja, kar je sprejemljivo. Letos pa od 15. maja še zagotovo ne bomo delali, saj če bi zdaj dobili povabilo na pogajanja, bi to trajalo vsaj 20 dni. Denar od države pa smo lani dobili šele ob koncu leta. V letalstvu je namreč tako, da je vse potrebno plačati vnaprej. Mi smo sicer veliko društvo in še dobro, da obračamo tako velik denar, da si lahko privoščimo to financiranje skozi kredite, od katerih pa mora društvo še plačati davek državi.«

»Država ta projekt jemlje zelo judežko, sam pa mislim, da je to zelo pomemben projekt tudi za možnosti samooskrbe s hrano,« dodaja Kralj in se ob tem sprašuje: »Ima tudi ekološki vidik, čeprav nam kemiki očitajo, da osnažujemo zrak, ampak monitoringa za obremenitev zemljišč z zemljo v Sloveniji sploh ni. In kako lahko nekdo, ki je strokovna oseba na ministrstvu, trdi nekaj, za kar sploh nima nobene osnove?«

Letalska obramba pred točo lahko z mariborskega letališča vzleta samo ob določenih urah

Obramba pred točo večinoma deluje iz mariborskega letališča: »Imamo sicer še rezervno lokacijo v Cerkvenjaku, če bi se kaj zgodilo z mariborskim letališčem in tudi to smo si uredili sami.«

Poudari pa, da imajo »z mariborskim letališčem probleme. Ko je letališče odprto, ni problemov, ampak letališče je odprto od 9. do 18. ure, nevihte pa se okoli 18. ure šele začnejo ustvarjati. Trenutno je upravljalec in lastnik letališča država, ki ima državni projekt, pa ne poskrbijo, da bi bilo letališče odprto vsaj za obrambo pred točo.«

Komentarji

zedinjena slovenija

V epidemiji država pozabila na letalsko obrambo pred točo. Bi denar lahko zbrali kmetje?
Bomo organizirali protiletalsko obrambo, le dovoljenje države rabimo !!

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura