Vodja Letalske zaščite pred točo v Mariboru Darko Kralj nam je razložil, kako zaščita pred točo sploh poteka.
Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi in to smo lahko letos že pred začetkom poletja že večkrat izkusili. Tudi štajerskim kmetom je letošnja toča povzročila že precejšnjo točo, še posebej pa je vse Slovence prestrašila nevihta s točo, ki je pustošila v Črnomlju.
Od petka tudi v Mariboru po številnih zapletih in dolgem čakanju deluje letalska zaščita pred točo, ki letos pokriva dve koroški občini, celotno Podravje in tudi Prekmurje. Letalsko obrambo pred točo na severovzhodu države zagotavlja Letalski center Maribor.
Kako pa sama obramba sploh poteka, kaj počnejo piloti v oblaku in kako učinkovita je?
Kaj počnejo v oblaku?
»Z našim sistemom lahko delamo samo pod bazo oblaka. Letalo leti čim bližje bazi oblaka, kajti tako imenovana tovarna toče je 150 metrov v oblaku in do tam pride reagenz, ki povzroči v oblaku še več zbiranja vlage. Te kapljice so zasičene z hidroskopično smetko, ta naredi v kapljic dinamično napetost in zaradi tega se ne more tvoriti velika toča, ki leta po oblaku gor in dol in je lahko velika tudi kot medicinska žoga. Poveča se hitrost in s tem se tudi stali. Efekt je močan dež ali pa manjša toča,« razlaga vodja Letalske zaščite v Mariboru Darko Kralj.
»Mi v bistvu povzročimo še več toče, kot bi je bilo. Razbijemo jo. Zato je ravno nujno potrebno, da delamo to obrambo pred točo, kajti Avstrijci se ob meji obrnejo nazaj, zaradi tega pa dvignejo potencial oblaka. Oblak pa je treba spremljati vse do konca, dokler ima vlago,« še dodaja Kralj.
Tako velike obrambe pred točo ni nikjer v Evropi
Z enim letalom lahko piloti pred točo obranijo skoraj četrtino Slovenije. Po doseženem dogovoru bo letalo iz mariborskega letalskega centra ščitilo dve koroški občini, celotno Podravje in Prekmurje.
»Tako velike obrambe pred točo v Evropi ni! Rezultati pa so primerljivi z ostalimi v Evropi, takih obrambnih sistemov pa je vsaj trideset,« pripoveduje vodja obrambe pred točo v Mariboru.
Kralj: Obramba vsekakor deluje, to podpirajo tudi dokazi
Toča je po posredovanju z letalom zagotovo manjša in povzroči manj škode, trdi Kralj, ki s požrtvovalnimi piloti iz letalskega centra verjame v učinkovitost obrambe.
»Čeprav naša stroka trdi drugače, znanstveni dokazi iz sveta pravijo v nasprotno smer,« zatrjuje vodja obrambe pred točo v Mariboru in dodaja, da bi bilo možno vplivati tudi na nedavni oblak nad Črnomljem, ki je botroval k uničujoči skoraj 10-centimetrski toči. »Ta oblak je bil en sam oblak, resda se je potem razvil v celilo, vendar, če bi začeli to obdelovati pravočasno, ko je bila v razvoju, bi seveda lahko preprečili oziroma omilili škodo,« je prepričan.
S to opremo so fenomeni, v letalu nimajo niti radarja
Za zaščito četrtine Slovenije imajo na voljo le eno letalo. »Že za to področje, kot ga bomo zdaj branili, bi morali imeti vsaj tri letala,« pripoveduje Darko Kralj. A država dovolj visokega zneska za celovito obrambo pred točo ni zagotovila. Težavo predstavljajo tudi določene ure delovanja obrambe. In ko bodo enkrat dosežene, letalska enota obrambe pred točo ne bo več posredovala. »Zastonj delali ne bomo,« pravi Kralj.
»S to opremo, kot delamo, smo fenomeni! V letalu nimamo niti radarja, moramo pa vedeti, da je že vsaka toča nevarna za letalo, da lahko tako poškoduje konstrukcijo letala, da ta strmoglavi. Piloti letimo s srcem, a nikakor ga nimamo v hlačah,« sporoča Darko Kralj, vodja obrambe pred točo v Mariboru.
Razbijamo mit: Nas Avstrijci res ščitijo pred točo?
Ob zadnjih hudih neurjih so številni očividci po Štajerskem in Prekmurju opazili tudi avstrijska letala, ki so preletavali posamezne obmejne kraje. Razširile so se govorice, da nas severni sosedje ščitijo pred točo.
Govorice smo preverili pri prvem možu letalske obrambe pred točo iz Letalskega centra Maribor Darku Kralju. »Oni so ščitili do meje, ker pa je bila direktna smer nazaj na Graško letališče zaradi nevihte zaprta, so čez slovensko ozemlje bežali domov,« pojasni govorice in razbije mit, ki na obmejnem območju Štajerske in Prekmurja kroži že lep čas.
»Pomembno je, da branimo obmejni pas, zato ker Avstrijski izvajajo obrambo pred točo - naši sosedje se na meji obrnejo nazaj, pri tem pa so dvignili potencial oblaka. Obral pa moramo spremljati skozi vso njegovo življenjsko dobo, dokler ima vlago v sebi. Šele ko vrže vlago iz sebe, oblak enostavno umre,« je še pojasnil.
