V Mariboru že več let poteka spor zaradi starokatoliških bogoslužij v kapelici Doma pod gorco. V središču nesoglasij je vprašanje veljavnosti obredov, ki jih ponujajo starokatoliki.
Starokatoliška Cerkev v Sloveniji Utrechtske Izjave ima v uporabi kapelico pri Domu pod gorco v njej opravljajo bogoslužja. Župnik Župnije Maribor – sv. Jožef Stanislav Slatinek trdi, da k obredom vabijo tudi oskrbovance doma in druge vernike.
Po njegovih besedah so starokatoliški obredi po zunanji podobi zelo podobni rimskokatoliškim, saj duhovniki uporabljajo podobna liturgična oblačila in mašno obliko. Zato meni, da bi lahko nekateri zmotno sklepali, da so se udeležili obreda, ki ga Rimskokatoliška cerkev priznava kot veljavnega.
V odprtem pismu je vernike ponovno opozoril, da Starokatoliška skupnost ni del Rimskokatoliške cerkve in da obredi, ki jih ponuja starokatoliška skupnost, za katoličane niso veljavni, čeprav izgledajo enako kot rimokatoliški.
Na slednje je opozoril že aprila v članku v Družini, kjer je dejal: »Ne morem molčati, ker me zelo skrbi za oskrbovance doma upokojencev.« Po njegovem mnenju lahko podobnost med rimskokatoliškimi in starokatoliškimi obredi ljudi zavede.
Slatinek: Starokatoliška skupnost ni del Rimskokatoliške cerkve
Stanislav Slatinek je v odprtem pismu iz začetka julija ponovno zapisal, da čuti dolžnost rimskokatoliške vernike seznaniti z vprašanjem veljavnosti starokatoliških obredov. Posebej je izpostavil katoliške oskrbovance Doma pod gorco.
Po njegovih navedbah se je Starokatoliška skupnost leta 2023 vpisala v register verskih skupnosti in od takrat opravlja obrede v tamkajšnji kapelici. Ob tem je poudaril, da ni v občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo in ni njen del.
Slatinek vprašanje veljavnosti obredov povezuje tudi z vključitvijo mariborske skupnosti v Avstrijsko starokatoliško cerkev. To vodi škofinja Marija Kubin, sprejemanje ženskega škofovstva pa je po Slatinkovem pojasnilu razlog, da Rimskokatoliška cerkev posvečenj v tej skupnosti ne priznava kot veljavnih.
Spor se nanaša tudi na duhovniško posvečenje Milana Škrobarja, ki vodi mariborsko starokatoliško skupnost. Stanislav Slatinek trdi, da njegovo posvečenje za Rimskokatoliško cerkev ni veljavno, pri tem pa se sklicuje na pojasnilo, ki naj bi ga Mariborska nadškofija prejela iz Vatikana.
Starokatoliki: Nismo del Rima in tega ne skrivamo
Starokatoliška stran Slatinkove očitke zavrača. Poudarja, da ne skriva, da ni del Rimskokatoliške cerkve, in da svoje obrede opravlja kot samostojna verska skupnost. »Na koncu to za starokatolike sploh ni važno, ker nismo del rimske cerkve in nismo v občestvu z Rimom,« so sporočili v odzivu.
Po njihovem pojasnilu sledijo izročilu prve Cerkve, priznavajo sedem zakramentov, apostolsko nasledstvo in nicejsko-carigrajsko veroizpoved. Med posebnostmi svoje skupnosti omenjajo tudi možnost poročenih duhovnikov in škofov.
Starokatoliki ob tem ne zanikajo, da njihova bogoslužja po zunanji podobi spominjajo na rimskokatoliška. Poudarjajo pa, da podobna liturgična in duhovniška oblačila uporabljajo zaradi skupnega katoliškega izročila, enako kot nekatere druge krščanske skupnosti.
Trdijo, da je kapelica jasno označena
Starokatoliška skupnost zavrača tudi očitke, da bi vernike zavajala glede tega, kdo opravlja bogoslužje. Po njihovih navedbah je na vratih kapelice jasno zapisano, da gre za kapelo Starokatoliške cerkve in da v njej ob nedeljah potekajo starokatoliška bogoslužja.
Pojasnjujejo, da so se za uporabo zapuščene in dotrajane kapelice dogovorili konec leta 2021. Sami naj bi jo obnovili in pripravili za bogoslužja.
Po njihovih navedbah v času, ko so Župnijo Maribor – sv. Jožef vodili kapucini, med skupnostma ni bilo sporov. Pater Marjan naj bi občasno maševal tudi v kapelici, razmere pa naj bi se spremenile po prihodu Stanislava Slatinka.
Po njihovem mnenju jedro spora ni skrb za vernike, temveč nestrpnost do starokatoliške skupnosti, ki uporablja občinsko kapelico.
Starokatoliki svojo zgodovino v Sloveniji postavljajo v leto 1936
V odzivu so starokatoliki predstavili tudi zgodovino svoje cerkve v Sloveniji. Po njihovih navedbah so bile prve župnije leta 1936 ustanovljene v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kranju, mariborska župnija pa naj bi zaživela leta 1941.
Zaradi pomanjkanja duhovnikov je bila skupnost leta 1994 izbrisana iz registra verskih skupnosti. Vernike naj bi nato občasno pastoralno oskrbovali duhovniki iz Celovca in Zagreba.
Leta 2015 je znova zaživela skupnost v Ljubljani in ustanovili so Slovensko starokatoliško cerkev, ki ni bila v občestvu z Utrechtsko unijo.
Mariborski starokatoliki, ki jih vodi Milan Škrobar, so bili sprva povezani z Leonardom Begom. Škrobar je bil 2. decembra 2018 v evangeličanski cerkvi v Mariboru posvečen v duhovnika. Beg je veljal za bolj konservativnega, leta 2022 pa je sinoda pod njegovim vodstvom sprejela sklep, da sprejme celoten nauk Rimskokatoliške cerkve, razen obveznega celibata. Zaradi te odločitve je Slovenska starokatoliška cerkev 15. oktobra 2022 izstopila iz zavezništva in nadaljevala svojo pot, pridružila pa se ji je tudi mariborska župnija Svetega Luke s celotnim občestvom.
Mariborska župnija Svetega Luke se je prek celovške župnije povezala z Avstrijsko starokatoliško cerkvijo. Takratni škof Heinz Lederleitner je Škrobarja nato pogojno posvetil, da njegovo prejšnje posvečenje ne bi ostalo vprašljivo.
Center za medverski dialog opozoril na versko svobodo
Center za medverski dialog je poudaril predvsem versko svobodo in pravico posameznika, da sodeluje pri verskih obredih, spoznava različne duhovne tradicije in oblikuje svojo versko identiteto brez pritiskov.
Po mnenju centra javno ocenjevanje ali diskreditiranje liturgičnih praks drugih cerkvenih skupnosti poglablja delitve med kristjani. Opozarjajo, da je dialog mogoč le ob medsebojnem spoštovanju in izogibanju oznakam, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot izključujoče ali ponižujoče.
»Center za medverski dialog poziva vse verske uradnike in skupnosti, da s svojimi javnimi nastopi prispevajo h kulturi srečevanja, medsebojnega spoštovanja in miru, kar smatramo ne le za družbeno, temveč tudi za globoko duhovno odgovornost,« so sporočili.
Kdo so starokatoliki?
Starokatoliška Cerkev v Sloveniji Utrechtske Izjave je naslednica nekdanje Starokatoliške Cerkve v Sloveniji. Danes pri nas deluje župnija Svetega Luke Maribor, ki jo vodi župnik Milan Škrobar.
Skupnost je del širšega starokatoliškega gibanja in ohranja stike z drugimi članicami Utrechtske unije, zveze starokatoliških cerkva, ustanovljene leta 1889 v Utrechtu. Unija združuje cerkve, ki poudarjajo ohranjanje vere in izročila nerazdeljene Cerkve prvega tisočletja.
