Ko se je začel december in so v Mariboru zasvetile praznične luči, je prve kupce na Koroški cesti sprejela nova knjigarna. Založba VigeVageKnjige je že dobro poznana Ljubljančankam in Ljubljančanom, a po skoraj desetih letih delovanja, je svoje mesto našla tudi v štajerski prestolnici.
Knjigarni, ki se je decembra odprla začasno, uradno otvoritev pa bo dočakala marca, so nadeli ime Mariborka.
Kot šaljivo zapišejo na spletni strani založbe VigeVageKnjige, gre za založbo z »največkrat narobe napisanim imenom v zgodovini.« Specializirani so za izdajanje stripov, tako za otroke, za mlade odrasle kot tudi za odrasle.
Še posebej so znani po risoromanih – gre za izraz, ki so ga prav oni uveljavili v slovenskem prostoru. Preprosto povedano je risoroman prevod angleškega izraza 'graphic novel'.
»To je ena vrsta stripa, ki nam je še posebej ljuba – bolj orientirana na zgodbo, na pripoved, kot neke sorte roman, samo da v risbi in besedi,« je za Mariborinfo pojasnila Polonca Štritof.
Žanr, ki mu je vredno dati priložnost
Bi lahko rekli, da so stripi in risoromani med slovenskimi bralci nekoliko zapostavljeni? »V bistvu gre bolj za predsodek, da je to neke vrste 'šajs' literatura,« odgovarja Štritof.
Kot pravi, ljudje povprečno poznajo morda Alana Forda, Dylana Doga, Asterixa, Miki Miško, Musterja in Tin Tina, potem pa se njihovo poznavanje počasi že neha: »A to dela literarnemu žanru stripa res hudo krivico, saj se je v zadnjih dveh desetletjih izjemno razvil in razplastil v številne smeri.«
»Ker je svet vedno bolj vizualen, je strip tudi izjemen most v branje za te, ki sicer morda ne berejo,« dodaja.
Založba VigeVageKnjige izdaja tudi resne risoromane in tudi predelave literarnih klasikov, kot so Izgubljeni raj, Jezdec, Alica v čudežni deželi. Ti se v stripovski preobleki berejo povsem drugače kot samostojna dela. »Temu žanru je zgolj treba dati priložnost,« pove Štritof: »In zdaj je to na Koroški 6 mogoče tudi v Mariboru.«
Pod okriljem založbe doslej izšlo šest izvirnih del slovenskih avtorjev
Doslej je založba izdala 56 knjig, prihodnje leto pa bodo praznovali deseto obletnico delovanja. Ob prevodih izdajajo tudi dela slovenskih avtorjev, zadnja leta vsaj eno knjigo na leto.
Založba VigeVageKnjige je doslej izdala šest izvirnih slovenskih del: Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar, Žabci Dore Kaštrun, otroški strip Tik je šel v gozd po drva Rama Cunte in Mihe Haja, potopisni risoroman Sumatra - leto na tropskem otoku Katarine Šeme ter dva dela 'ptičje' trilogije Gašperja Krajnca Mestne ptice in Vaške ptice.
Za prihodnje leto poleg nadaljevanja Zažbcev načrtujejo še izdajo risoromana Mariborka Vida Kmetiča in Damijana Stepančiča. Prav po tem risoromanu je poimenovana tudi njihova knjigarna v Mariboru.
Mariborka v decembru začasno odprta, uradno bo zaživela marca
Čeprav bo uradno odprtje Mariborke v marcu, so pred tem vrata knjigarne odprli začasno. Kot pravi Štritof, so želeli dati prebivalcem štajerske prestolnice in okolice možnost, da se lahko z njihovimi izdajami oskrbijo že decembra.
»Zavihali smo rokave in 'plac' zrihtali do mere, ko dopušča prodajo,« je povedala: »Tako da gre v bistvu za neke sorte pop-up knjigarno, da se en drugega navadimo in da se tudi mi spoznamo s 'placom', preden potem odpremo 'zares'.«
Prostor je bilo treba pred odprtjem obnoviti. Nekaj malega so že postorili, a bodo z obnovo še nadaljevali. »Nismo še končali,« razlaga naša sogovornica: »Prej je v prostoru potekala gostinska dejavnost, tako da ga v bistvu v celoti prenavljamo.«
Navdušeni nad dobrimi odzivi in gostoljubjem
Kakšni so bili odzivi na napoved odprtja knjigarne v Mariboru? »Zelo dobri,« pravi in dodaja, da so navdušeni nad gostoljubjem in pripravljenostjo, da ljudje priskočijo na pomoč.
V prazničnem času so knjige iz Mariborke odlična ideja za darilo: »Iskreno verjamemo, da je knjiga najboljše darilo, risoroman pa sploh, saj se ga po pravilu bere večkrat in ga je fajn imeti na polici.«
Zaenkrat na policah le knjige njihove založbe, po uradni otvoritvi širša ponudba
V decembru so na police postavili le knjige, ki so izšle pri založbi VigeVageKnjige. Po marčevskem uradnem odprtju bodo kupce pričakale tudi knjige drugih založb.
Kot pravijo, je to tudi namen knjigarne: »Da omogoči dosegljive pogoje za prodajo knjig majhnim in mikro knjigarnam ter tudi kaki samozaložbi.«
Tudi sami si namreč pogojev edine preostale vseslovenske verige ne morejo privoščiti, ker so zahtevani rabati preprosto previsoki. »V Mariborki bomo delovali po pogojih, ki jih mi sicer pričakujemo zase, kadar je situacija obratna in naše knjige prodajamo v neki knjigarni,« pojasnjuje Štritof: »30-odstotni rabat in 30-dnevni rok plačila.«
Založbe bodo prosili za sezname njihovih del, ki bi jih prodajale v Mariborki, nakar bo vodja knjigarne izbrala, katera dela gredo v koncept knjigarne in zanje se bodo dogovorili za komisijsko prodajo.
»Prostora imamo malo,« dodaja: »Teh 16 kvadratnih metrov je, kolikor si ta čas lahko privoščimo, a bolje nekaj kot nič, smo si rekli.«
Kot pravi, bo vsekakor treba narediti izbor knjig: »Poleg tega pa mora imeti dobra knjigarna dušo – in ta se vidi tudi v izboru knjig, ki so v njej naprodaj.«
Želijo, da knjigarna postane mesto srečevanja in dialoga
Mariborko lahko obiščete od torka do petka med 13. in 19. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
Kot pravijo v založbi, si želijo, da knjigarna postane tudi mesto srečevanja: »Prava knjigarna to vsekakor mora biti, ker nikakor ne gre zgolj za prodajo, gre tudi za svoboden prostor v mestu, kjer poteka živ, dragocen, prav v teh časi prepotreben dialog.«
»Seveda se to ne zgodi čez noč,« dodajo za konec: »A naš cilj vsekakor je, da se v Mariboru vgnezdimo kot prostor razposajenega, spoštljivega dialoga. Knjigarna je za to res odlično okolje.«
