Tudi na severovzhodu Slovenije, kjer bi po predlogu spremenjene mreže nujne medicinske pomoči ukinili dežurstvo zdravnikov pri Lenartu, v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu, so odločno proti.
V javnosti je v tem mesecu završalo, da želi ministrstvo za zdravje reorganizirati nujno medicinsko pomoč. To je sprožilo ostre odzive tako v zdravstvenih domovih kot tudi pri ljudeh. Zdaj so se oglasili tudi nekateri župani.
»Naredili bomo vse, da pri nas sprememb ne bo«
Direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Boštjan Pihlar ugotavlja, da je sicer že jasno, da je bila informacija o spreminjanju mreže posplošena, saj ne gre za ukinjanje nujne pomoči, ampak le dežurnih služb, tako da bi ostali brez zdravnika ponoči in konec tedna.
Predstavniki njihovega doma pa so medtem že imeli priložnost, da se o tem pogovorijo na ministrstvu za zdravje. Prejšnji teden teden so jim tam - sestanek je bil načrtovan že prej, a ne zaradi ukinitve - zagotovili, da je prišel v javnost le prvi predlog delovne skupine, o katerem se bodo pogovarjali, usklajevali in iskali dogovore z lokalnimi skupnostmi.
»Argumenti za spremembe pri nas ne držijo, nimamo kadrovskih težav, imamo mlade zdravnike, ki uspevajo obvladovati svoje ambulante in urgentno dejavnost. Ekipa zdravnikov je popolna, v ozadju sta dva specializanta, tudi dva štipendista, v preteklih letih smo se z lokalno skupnostjo trudili, da smo zagotovili osebje, tudi infrastrukturo imamo, tako rekoč nov urgentni center,« našteva Pihlar.
Dodaja pa, da si preprosto ne morejo predstavljati, da bi izgubili to, kar normalno deluje. Po njegovem mnenju se vlada reševanja zdravstvenega sistema ni lotila na pravi način in na pravem mestu. »Naredili bomo vse, da pri nas sprememb ne bo,« je še povedal.
»Vztrajamo, da se nujna medicinska pomoč ohrani«
Še bolj odločna je ljutomerska županja Olga Karba.
»Vztrajamo, da se nujna medicinska pomoč ohrani, želimo, da imajo naši ljudje ustrezno zdravstveno oskrbo, torej 24 ur na dan, imamo profesionalno strokovno ekipo nujne medicinske pomoči in si sploh ne predstavljamo, da bi jo ukinili,« je poudarila.
Po njenih besedah naj bi predstavniki njihovega zdravstvenega doma na ministrstvu zelo dobro argumentirali, zakaj je treba nujno medicinsko pomoč ohraniti, in da naj se tisto, kar je dobro, ohranja.
»Pri tem bomo vztrajali, tudi občani kličejo in to zahtevajo,« je še povedala županja in dodala, da navsezadnje ni brez pretiravanja mogoče reči, da bi ob vztrajanju ukinitve v Ljutomeru, kjer je bil pred dobrimi 150 leti prvi slovenski tabor, spet organizirali tabor. Ker da si državljani zaslužimo dostojno življenje in da poskrbijo za naše zdravje.
»Če bomo izbirali med ekonomijo in zdravjem ljudi, se bomo najbrž odločili za zdravje«
Tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je prepričan, da je tak načrt nedopusten. »Če bomo izbirali med ekonomijo in zdravjem ljudi, se bomo najbrž odločili za zdravje,« je odločen.
Pojasnjuje, da imajo pri njih tudi nekaj prehodov migrantov, ki jih po potrebi napotijo v zdravstveni dom. »Za nas bi bila to velika izguba, verjamem, da bo prevladal razum, sicer pa je bilo o tem govora že leta 2015, a je potem ideja propadla«, je še povedal Vrbnjak.
»Imamo sistem, ki preverjeno deluje«
Tudi strokovni vodja ormoškega zdravstvenega doma Goran Hekić in direktorica Vlasta Zupanič Domajnko spominjata na začetek reorganizacije nujne medicinske pomoči leta 2015, pri čemer pa je njihov okoliš vključujoči urgentni center Ptuj za nekaj let zastal.
»Imamo sistem, ki za naše uporabnike preverjeno deluje, pacienti so v sklopu nujne medicinske pomoči obravnavani pravočasno in ustrezno, oprema je posodobljena, velika večina pacientov je oskrbljenih, le redko bremenimo bolnišnici na Ptuju in v Murski Soboti,« naštevata direktorica in strokovni vodja.
Tudi ministrstvo je ob nadzoru v Ormožu leta 2019 ugotovilo, da zagotavljajo ustrezno usposobljen kader in imajo primerno opremo.
V zadnjih letih so prav tako razširili mrežo družinskih zdravnikov s sedem na devet, šest zdravnikov z ormoškega območja in dva gostujoča z UKC Maribor pa se vključujejo v njihovo urgentno in v dežurno službo, navajajo v zdravstvenem domu.
Daljši odzivni čas zdravnika pomeni tiste odločujoče minute
Ob tem upajo, da so na ministrstvu spoznali posebnost obmejnega ormoškega območja tako zaradi migrantov kot oddaljenih krajev, iz katerih je tudi 70 kilometrov do Maribora, kamor morajo po primarni oskrbi prepeljati nekatere bolnike.
Daljši odzivni čas zdravnika pomeni tiste odločujoče minute, ki so na koncu zelo pomembne za pacienta, še dodajajo v ormoškem zdravstvenem domu.
Enako stališče imajo po besedah nove županje Urške Mauko Tuš tudi v občini Gornja Radgona.
»Ostajamo pri stališču iz leta 2015, ko so vse občine na našem območju jasno sporočile, da nikakor ne pristajajo na krčenje nujne medicinske pomoči,« opozarja županja.
Da bi ukinitev dežurstev - čeprav uradnega predloga o tem seveda nimajo - pomenilo znižanje standarda, pa je prepričan tudi lenarški župan Janez Kramberger.
