Drsanje po na videz zaledenelih jezerih in ribnikih je lahko nevarno.
Nizke temperature so v preteklem tednu marsikje poledenile stoječe vode, kar je številne ljubitelje zime zvabilo na prosto. Čeprav so se termometri v minulem tednu spuščali krepko pod ledišče in so bile razmere na videz morda primerne za zimsko veselje, se je izkazalo, da videz pogosto vara.
Nedavni dogodek v Ljubljani, kjer sta drsalca ob vdoru ledu končala v ledeni vodi, jasno dokazuje, da površine niso dovolj trdne niti takrat, ko mraz najbolj pritiska.
Z današnjo otoplitvijo in dvigom temperatur pa nevarnost postaja še toliko večja, saj se struktura ledu hitro spreminja.
Kdaj je led dovolj trden za drsanje?
Za varno hojo ali drsanje mora debelina ledu znašati vsaj deset centimetrov, še posebej če se na ledeni ploskvi zadržuje več ljudi hkrati.
Predpogoj za takšno trdnost je najmanj deset dni hudega mraza s temperaturami pod minus deset stopinj Celzija.
Pri gibanju po zaledenelih površinah je treba biti pozoren predvsem na mokre prelome, medtem ko suhi prelomi in razpoke niso nevarni. Če led pod nogami začne pokati v koncentričnih krogih, je to jasen znak, da je preobremenjen in se bo začel pogrezati, zato je potreben takojšen umik.
Ukrepanje ob vdoru ledu
Če se led pod vami vdre, je ključno ohraniti zbranost, razširiti roke in poklicati na pomoč. Ob uspešnem izstopu iz vode se ne smete takoj postaviti na noge, temveč se je treba nekajkrat zakotaliti stran od odprtine, da se teža porazdeli in prepreči ponoven vdor.
Očividci naj ponesrečencu nikoli ne podajajo roke neposredno, temveč naj uporabijo daljše predmete, kot so hokejska palica, deska ali šal, s katerimi osebo varno izvlečejo na trdno podlago.
Ponekod trajna prepoved drsanja
Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je drsanje trajno prepovedano na visokogorskih jezerih, kamor spadajo jezera v dolini Triglavskih jezer, Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici, Krnsko jezero, jezero na Planini pri Jezeru, Kriška jezera in presihajoče jezero Ledine v Ratečah.
Drugje po Sloveniji je dejavnost načeloma dovoljena, vendar le ob zadostni trdnosti ledene ploskve.
Med najbolj priljubljena, a letos še vedno tvegana naravna drsališča sodijo jezera na Rakitni, Podpeško, Cerkniško, Bloško, Blejsko in Bohinjsko jezero, pa tudi jezero Jasna v Kranjski Gori, Planšarsko jezero na Jezerskem ter Braslovško jezero na Štajerskem.
