Gre za tretji razvojni stadij ameriškega škržatka, žuželke, ki je v naše kraje prišla iz Severne Amerike. Prav ta vrsta je glavni prenašalec bolezni, ki že vrsto let povzroča skrbi slovenskemu vinogradništvu.
»Če se že prehranjuje na trti, ki je bila okužena, lahko postane kužen – lahko potem celo življenjsko dobo, če doraste, prenaša to bolezen iz trte na trto,« je povedal Jože Miklavc, vodja oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Dve ali tri zatiranja ...
Ukrep zatiranja ameriškega škržatka je za vinogradnike obvezen, hkrati pa tudi nujen za ohranjanje zdravja vinogradov. Obseg zatiranja je odvisen od območja, kjer je vinograd.
Miklavc je pojasnil: »Na okuženem območju v severovzhodni Sloveniji in drugod po Sloveniji je treba opraviti tri zatiranja.«
Medtem pa vinogradniki na varovanem območju opravijo dve zatiranji. Ključna pri tem je tudi uporaba rumenih lepljivih plošč.
»Pri čemer je potem potrebno v začetku meseca julija, tam okoli 5. do 10. julija, obesiti rumene lepljive plošče, vsaj tri na vinograd, in seveda spremljati populacijo odraslega ameriškega škržatka. In če se na te tri rumene plošče ujame več kot štiri škržatke povprečno na teden, je potrebno opraviti še tisto dodatno, tretje škropljenje,« je povedal Miklavc.
Drugi ukrep je odstranjevanje trt, kjer so vidni znaki okužbe
To pa je zgolj prvi ukrep za zniževanje populacije škodljivca. Drugi ukrep je odstranjevanje trt, na katerih so že vidni znaki okužbe.
»Značilna so zvijanja listov, razbarvanja. Potem je te trte potrebno odstraniti – najbolje, da se jih skupaj s koreninami vred, celo trto, potegne ven,« je dodal Miklavc.
Vinogradniki so pri zatiranju ameriškega škržatka že precej izkušeni. Srečko Šumenjak je dejal: »Škržata pač tretiramo s pripravki, s fitofarmacevtskimi sredstvi. Zdaj učinkovitost je, kakršna je. Pobirati jih ne moremo ročno.«
To potrjuje tudi Miklavc, ki opozarja, da popolne zaščite ni: »Insekticidi nimajo 100-odstotne učinkovitosti. So 80- do 90-odstotno učinkoviti in vedno del populacije preživi.«
Da se z rumenico borijo tudi v vinogradništvu Mulec, je potrdil Dušan Mulec: »Rumenica je seveda tudi pri nas razširjena, posebej tam v sorti chardonnay. Čeprav jo sproti, kakor jo opazimo - prve znake - kar trste dejansko odstranimo, odžagamo pri tleh.«
Na okuženih območjih Kmetijsko gozdarski zavod Maribor za vinogradnike organizira tudi brezplačne delavnice.
Kaj počnejo na delavnicah?
Marko Breznik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je povedal: »Na teh delavnicah poskušamo predstaviti, kako sploh izgleda ameriški škržatek. Opažamo, da vinogradniki so v tem segmentu takšni, da jih je treba še dodatno izobraževati. Pokažemo pa tudi simptome zlate trsne rumenice.«
Kot je poudaril Miklavc, težave ne bodo izginile čez noč: »S tem škržatkom in s to rumenico se bomo najverjetneje soočali še kar nekaj časa.«
Ameriški škržatek ne bo izginil, a z doslednim zatiranjem in odstranjevanjem okuženih trt lahko vinograde vseeno dokaj uspešno zaščitimo.
Starejše novice
