Bernard Memon: Morda bo treba vpeljati restriktivno politiko, da zdrave, za delo sposobne osebe ne bodo mogle odklanjati primernega dela

Bernard Memon je leta 2020 prevzel vodenje mariborskega zavoda za zaposlovanje.

Je magister znanosti državnih in evropskih študij ter diplomirani inženir radiologije, ki je, preden je zasedel funkcijo območnega direktorja zavoda za zaposlovanje, osem let delal na ministrstvu za obrambo. Je tudi mestni svetnik in predsednik mestnega odbora Nove Slovenije.

Kako je epidemija koronavirusa v Mariboru vplivala na trende gibanja zaposlenosti? Je brezposelnost večja kot v času pred epidemijo oziroma kakšna je? 

»Na področju brezposelnosti smo bili v letu 2020 priča vzponom in padcem, bilo je precej nihanj. Posledico teh nihanj lahko gotovo pripišemo temu, da so bile posamezne dejavnosti nekaj časa odprte, potem pa so se znova zapirale.

Dejansko je konstantno prihajalo do sprememb. Cepiva še ni bilo na trgu, zaradi česar je prišlo do restriktivnih ukrepov, ki niso mogli biti vpeljani v fleksibilnejši obliki. Vse to stanje se je poznalo tudi na krivulji števila brezposelnih, zaradi česar je ta kot že omenjeno precej nihala.

V letu 2021 pa beležimo konstanten padec števila brezposelnih. Tako danes dejansko beležimo rekordno nizko brezposelnost. Iz meseca v mesec je padala številka, kar lahko pripišemo temu, da smo na zavodu svojo osnovno dejavnost opravljali ne glede na restriktivne ukrepe in jo delno prilagodili na delu od doma.

Da nismo zaprli naše dejavnosti in da smo se še naprej konstantno ukvarjali s težjimi brezposelnimi osebami, se gotovo pozna na obvladovanju brezposelnosti na našem območju.

Drugi ukrep, ki je bil zelo pomemben, se nanaša na področje interventne zakonodaje. Sredstva, ki so bila izplačana iz naslova čakanja na delo in skrajšanja delovnega časa, so zagotovo pripomogla k temu, da so nekatera podjetja obdržala svoje zaposlene.«

»Tako smo v okviru tega v Mariboru izplačali 71,3 milijona evrov 4428 poslovnim subjektom. Število vključenih oseb v vse te ukrepe, gre za zaposlene v teh podjetjih, ki so ta denar prejeli, pa je 27.465.

Govorimo o precejšnih številkah. Kaj to pomeni na državni ravni? Na državni ravni smo izplačali 724 milijonov evrov za 40 tisoč poslovnih subjektov in za 282 tisoč zaposlenih. Gre torej za drugi pomembni ukrep, na podlagi katerega so podjetja zadržala svoje zaposlene.

Na podlagi tega lahko danes posledično sklepam, da je to deloma tudi vzrok trenutne gospodarske rasti. Kajti, če bi ta podjetja morala danes na trgu ponovno iskati nove zaposlene, bi jih morala priučiti v delovne procese in to bi zagotovo botrovalo k temu, da bi nastal manko v ključnih gospodarskih panogah. In to, da so podjetja obdržala svoje zaposlene, ki imajo svoja specifična znanja, je bila zelo pozitivna zgodba za naprej.« 

»To sta dva ključna ukrepa, ki sta pripomogla k temu, da smo to 'koronakrizo' v tistem najhujšem obdobju lanskega in predlanskega leta nekako obvladali. Seveda je bila ključna zadeva tudi to, da so se posamezne dejavnosti ponovno odpirale pod pogojem PCT, hkrati pa je bilo na trgu zagotovljeno tudi cepivo proti covidu-19.

Trenutno na področju območne službe Maribor beležimo približno 9250 brezposelnih, kar je sicer malce več kot mesec prej, in sicer za približno 2,2 odstotka. Vendar je potrebno povedati, da so to konstantni trendi v obdobju ob koncu leta.

V podjetjih se namreč iztekajo pogodbe za določen čas, sezonska dela se končujejo, pa tudi javna dela, zaradi česar se posledično ljudje v večji meri prijavljajo na zavod. Temu rahlemu povečanju brezposelnosti tako ne bi prepisoval bistvenega pomena, saj je ta rahla rast vsakoletni trend v teh mesecih.

Na drugi strani je na področju območne službe Maribor 96.825 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 2846 oseb oziroma za tri odstotke več kot v novembru 2020. To kaže na enega izmed boljših trendov v zadnjih desetih letih, ko govorimo o delovno aktivnem prebivalstvu.« 

S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala že več kot polovica delodajalcev, kako je v Mariboru? Zakaj prihaja do teh težav in v katerih poklicih prihaja do največjega razkoraka?

»Trend, ki smo mu priča sedaj, je res izjemen. Tako s težavo delodajalcem sploh zagotovimo ustrezno delovno silo. S takšnim problemom se nismo soočali vrsto let, zaradi česar je to tudi za nas neka nova izkušnja. Je pa res, da se s podobno situacijo srečujejo skoraj vsepovsod, torej globalno oziroma po svetu. Tako nismo nobena izjema.

V tem času je bilo največ iskanih poklicev na področju predelovalne dejavnosti in gradbeništva, teh je bilo med vsemi povpraševanji skoraj 40 odstotkov. Potem pa sledi področje zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja.

Najbolj iskani poklici pa so bili v letu 2021 predvsem varilci, elektroinštalaterji, orodjarji, vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela, natakarji in strokovni delavci za zdravstveno nego.«

»Med vsemi potrebami pa največji delež predstavljajo deficitarni poklici. Tako je tudi iz teh področij poklicev izdanih največ delovnih dovoljenj, torej pri uvozu delovne sile na podlagi sporazuma, ki ga imamo z Bosno in Hercegovino ter Srbijo.

Tehnološki napredek podjetij pa še dodatno otežuje nekonkurenčnost kandidatov. Ker nekateri kandidati, če govorimo predvsem o predelovalni dejavnosti, so dobili znanja v preteklosti, ki ne zadoščajo več. Danes pa se znanja in kompetence iz leta v leto hitreje spreminjajo, prav tako zahteve delodajalcev in posledično se dviguje nivo potrebnih kompetenc.

Na drugi strani pa nimamo izobraževalnih institucij, ki bi temu sledile. Zakaj ne? Zaradi tega, ker je tudi vpis na izobraževalne institucije relativno nizek. Ker je ta vpis minimalen, tudi na trgu nimamo novega kadra, ki bi prišel iz ustreznih šol. Gre za težavo, ki jo bo potrebno rešiti na sistemski ravni. 

Se pa tukaj pokaže naša sposobnost, koliko pa lahko z našimi programi prekvalifikacije ali dokvalifikacije in programi aktivne politike zaposlovanja nadoknadimo ta nujni manko. Vendar tudi s tem ne moremo težave odpraviti v celoti.«

»Delodajalci so zato danes zelo spustili kriterije zahtev pri delovni sili. Pripravljeni so vzeti vsakega motiviranega, tudi, če nima osnovnega znanja, vanj vložiti sredstva, da ga priučijo in ga nekako izobrazijo, do te mere, da lahko v celoti prevzame naloge delovnih procesov v podjetju.

Kakšne pa so napovedi za naprej? Dvakrat na leto delamo raziskavo pri delodajalcih in preverjamo, kakšna je njihova napoved zaposlovanja. Ugotavljamo, da je imelo vsaj 50 odstotkov delodajalcev težave pri tem, da so pridobili ustrezno število delovne sile. Napovedujejo pa tudi za vnaprej, da pričakujejo, da bodo imeli težave pri iskanju ustreznega kadra, predvsem pri iskanju prej omenjenih profilih. 

Veliko podjetij bi pravzaprav širilo proizvodnjo in kapacitete, a jih ne more, ravno zaradi kadrovske stiske, kljub temu da imajo dovolj sredstev in naročil na trgu. Gre za res paradoksalno situacijo.«

Na katere poklice je najbolj vplivala epidemija? Kateri poklici so v Mariboru med najbolj iskanimi?

»V Mariboru imamo največjo potrebo na področju predelovalne dejavnosti. Trenutno imamo prostih delovnih mest na tem področju 4087. Sledi gradbeništvo, potreb je 3028, zdravstveno in socialno varstvo, 2264, potem sledi področje vzgoje in izobraževanja, kjer iščejo okoli dva tisoč oseb, pa promet in skladiščenje, 1266, področje trgovine, vzdrževanja in popravil, iščejo 1178 posameznikov ter področje gostinstva, kjer iščejo 818 delavcev. 

Po teh poklicih beležimo konstantne potrebe, zaradi česar bodo morale ukrepati tudi izobraževalne institucije. Predvsem, da bodo mlade motivirale za te poklice. 

Dobivamo tudi povratno informacijo, da se podjetja sedaj veliko bolj zavedajo tega, kako pomembna je delovna sila, da jo je res potrebno zadržati.

Tako je šla delovna politika v dobrobit delovne sile, torej, da se jim bolj prisluhne, da se bolj poskrbi za njihove delovne pogoje, da se jim poveča plača in podobno. ‘Koronakriza’ je tako na drugi strani vseeno prinesla nekaj pozitivnega.«

Ključen izziv na trgu dela je tudi povečanje delovne aktivnosti ranljivih skupin, predvsem starejših, nižje izobraženih in dolgotrajno brezposelnih, kakšni so pristopi za reševanje te problematike?

»Za prihodnje leto smo ustvarili smeli načrt, da bi se nekako intenzivneje lotili zmanjševanja dolgotrajno brezposelnih oseb, torej tistih oseb, ki so v naši evidenci več kot leto dni. Torej, da bi jih čim hitreje plasirali na trg dela. Pri nas na območju Maribora dolgotrajno brezposelni posamezniki predstavljajo kar 56 odstotkov vseh brezposelnih oseb. To je težava, ki se je moremo lotiti zelo intenzivno.

Eden izmed ključnih ukrepov zmanjševanja te problematike so gotovo programi aktivne politike zaposlovanja. Ti programi se lahko hitro prilagodijo trenutno perečim težavam v današnji družbi.

Tako s temi programi spodbujamo predvsem delodajalce, in sicer s posameznimi subvencijami, da takšno osebo zaposlijo. Eden izmed teh programov, je program Zaposli me, kjer lahko delodajalec za dve leti dobi tudi do 666 evrov subvencije na mesec za zaposlitev dolgotrajno brezposelne osebe. Gre za orodje, ki je za nas zelo pomembno.«

»Pomembna je tudi socialna aktivacija. Brezposelne osebe, ki že dalj časa niso bile aktivne na trgu dela, napotujemo v programe socialne aktivacije, saj potrebujejo postopno vključevanje na trg dela.

Ko so osebe dlje časa doma, je namreč zelo veliko tveganje za raznorazne bolezni, tudi duševne. Zato je pri teh osebah velikokrat potrebna poglobljena obravnava. Torej, da se specifičen strokovnjak na specifičen način ukvarja z osebo, ki je že dlje časa v naši evidenci.

Pri teh dolgotrajno brezposelnih osebah malce pade tudi samopodoba, samozavest, niso se toliko pripravljeni aktivneje vključiti v posamezna usposabljanja in je potem od naših zaposlenih zelo pomembno, da jih znajo na pravilni način motivirati ter vpeljati v to, da so se pripravljeni spoprijeti z izobraževanji, procesi usposabljanj, tudi druženji, s končnim namenom, da te osebe posledično pridejo iz začaranega kroga.«

Ena izmed ključnih skupin so tudi mladi, kakšni so trendi na tem področju? Kako jih najbolje vključiti v delovne procese? Kako je na mlade in njihovo zaposljivost vplivala epidemija koronavirusa?

»Če pogledamo strukturno brezposelnost starih med 25 in 29 let, jih imamo v naši evidenci 11 odstotkov, na republiškem nivoju je ta številka nekoliko nižja in se giblje okoli deset odstotkov. Mladih brezposelnih do 24 let pa je na drugi strani na širšem območju Mariboru 10,2 odstotka, na nivoju republike pa se to povprečje giblje okoli devetih odstotkov.

Vidimo lahko, da so pri nas ti trendi povečani, ko govorimo o mladih brezposelnih posameznikih. Teh je tako veliko zaradi več razlogov. Mlade se danes, žal, na veliko vključuje v prekarne oblike zaposlitve in so tako tisti, ko pride do nekih kriznih situacij, ki so v prvi vrsti na udaru za odpuščanje. 

Velika težava so tudi zaposlitve za določen čas, pomembno pa je tudi povedati, da določen delež predstavljajo tudi mladi, ki načrtujejo nadaljnje izobraževanje in so pri nas v evidenci prijavljeni samo začasno. Torej še iščejo svojo življenjsko smer.«

»V tej krizi pa se je izkazalo, da pa so mladi vseeno fleksibilni. Imajo dovolj računalniških znanj. Torej se znajo zelo hitro prilagoditi. Tako se zaradi takšnih znanj tudi hitreje vključujejo na trg dela. 

Prav tako imajo mladi danes drugačne vrednote in pričakovanja. So se pripravljeni aktivno angažirati v podjetju, vendar za neko dostojno plačilo, velikokrat imajo tudi določene zahtevke, na primer, ko je govora o zaslužku in delovnih pogojih. Večinoma si želijo tudi fleksibilnega delovnega časa.

Delodajalci se tako morajo znati prilagoditi, torej, da znajo delo organizirati tudi od doma in jim ni toliko pomembno, da dotična oseba sedi v podjetju, ampak je ključno, da je delo opravljeno. Gre za trend, ki se iz generacije v generacijo spreminja. S tem se morajo sprijazniti tudi delodajalci in se tem načinom razmišljanja in dela prilagoditi.«

Veliko tujih delavcev prihaja v Maribor, veliko lokalnih delavcev pa odhaja iz Maribora. Kakšen je razkorak?

»Ko govorimo o migracijah delovne sile na območju Maribora vsak prehitro omeni bližino Avstrije. Ja, v Avstrijo migrira veliko ljudi dnevno, vendar naši ljudje migrirajo tudi v Savinjsko-Šaleško regijo, pa tudi v Osrednjeslovensko regijo, predvsem v Ljubljano.

Osebam, ki dnevno migrirajo, je težko priti naproti le s plačo. Naša bruto plača je ista kot v Avstriji, vendar je neto izkupiček v Avstriji veliko višji. Dokler država ne bo spremenila dohodninske politike, bo na tem področju težko konkurirati.

Na drugi strani pa mislim, da lahko delodajalci prisluhnejo zaposlenim s tem, da gredo v druge oblike delovnega časa. Na primer v obliko skrajšanega delovnega časa. Nekatera podjetja tega že vpeljujejo in ugotavljajo, da se pri njih produktivnost ni znižala, saj so ljudje motivirani, da čim hitreje končajo svoje delovne procese. Tako jim ostane več časa za svoj prosti čas ali za družino.«

»Na območju Slovenije je trenutno izdanih 44 tisoč delovnih dovoljenj za tujce. Gre predvsem za posameznike, ki delajo v deficitarnih poklicih.

Če kadra ne dobimo v Sloveniji, smo ga namreč primorani uvažati iz držav, s katerimi imamo sporazume, gre torej predvsem za Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Ampak tudi ta bazen se počasi prazni, zaradi česar se počasi delovna sila uvaža tudi iz Azije in bivših Baltskih držav.

Vendar moja agenda je ta, da moramo kljub vsemu narediti vse, da zdrave, za delo sposobne osebe vključimo v te poklice, ki jih trg dela potrebuje. Zame je namreč nesprejemljivo, da ima podjetje potrebe po delavcih, mi pa ne moremo zagotoviti delovne sile iz svojih evidenc brezposelnih oseb.

Morda bo potrebno vpeljati tudi restriktivno politiko, torej, da zdrave, za delo sposobne osebe ne bodo mogle odklanjati primernega dela in ponujenih poklicev.«

Kateri so poklici prihodnosti?

»Gotovo bodo v prihodnje ključna znanja in kompetence, ki bodo kreirala pot v smeri umetne inteligence in avtomatizacije procesov.

Pomembna bodo znanja s področja analitike, kibernetske varnosti, tudi sinergije med pravom in informacijsko tehnologijo.

Pomembno je omeniti zdravstvo in socialo, tukaj se napovedujejo enormne potrebe, pa področje robotizacije, 3D tiskanja, programiranja in oblikovanja aplikacij ter tudi znanj s področja upravljanja robotov.«