V klicu člana upravnega odbora Alpe Adria Green Andreja Čuferja je Magna zaznala potencialno korupcijo oziroma znake izsiljevanja.
Napovedana pritožba društva Alpe Adria Green ima očitno sumljive okoliščine. V javnost je namreč že prejšnji teden prišla informacija, da je član upravnega odbora AAG Andrej Čufer pred glasovanjem o tem, ali bo društvo oddalo pritožbo na okoljevarstveno soglasje, klical v Magno.
Govoril je z Adamom Davidom, ki je vodja projekta za Magnino investicijo v Sloveniji. Klic je po poročanju Financ opravil v sredo, v četrtek pa je kot član upravnega odbora AAG glasoval za pritožbo na okoljevarstveno soglasje Magni.
»Da bi se lažje odločil pri glasovanju v svojem ozkem segmentu o lakirnici, ki je bila v medijih predstavljena kot najnovejša in najboljša, sem se želel prepričati, kakšen gasilni sistem bodo uporabili glede na serijo zadnjih požarov v Sloveniji,« je Čufer za pojasnil svoj klic.
Po njegovem mnenju namreč Magnini gasilni sistemi niso najboljši, zato jim je predstavil lastno inovacijo za gašenje. V petek je za Finance povedal: »Nič nisem ponujal in nič nisem pogojeval, samo povedal sem za inovacijo.« Davidu pa je kasneje posredoval še elektronsko pismo, v katerem je svojo inovacijo gašenja opisal še v nemščini.
Magna: Prepoznali smo potencialno izsiljevanje
V Magni pa so danes za Finance povedali, da so komuniciranje Andreja Čuferja razumeli drugače. »Ja, lahko potrdimo, da je bil opravljen klic gospoda Čuferja. Prepoznali smo potencialno korupcijo oziroma potencialno izsiljevanje, zato smo v skladu z našimi pravili o tem obvestili našo pravno službo, ki je prevzela zadevo v obravnavo,« je za Finance povedala Ana Topolic-Kriechbaum, globalna direktorica za marketinške komunikacije v graški Magni.
Kot smo prejšnji četrtek razkrili na Mariborinfo je upravni odbor Alpe Adria Green s šestimi glasovi za in štirimi proti izglasovali odločitev za vložitev pritožbe zoper okoljevarstveno soglasje Magni. En član se je glasovanja vzdržal.
O društvu
Alpe Adria Green je ekološko umerjeno društvo, ki ob Sloveniji deluje še v Italiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Organizacija je bila v preteklosti aktivna predvsem pri gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Takrat so opozarjali, da bi gradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov.
