Novi občinski prostorski načrt Maribora še vnaprej vznemirja: Neusklajen z občani, strokovno neprimeren in nekompetenten

Občinski prostorski načrt, ki je bil v Mestni občini Maribor nazadnje sprejet leta 2001, je temeljni dokument občine, s katerim so določene smernice njenega prostorskega razvoja. 

Na tej osnovi se načrtujejo lokalne prostorske ureditve in določajo pogoji za poseganje v prostor občine. Med drugim določa območja poselitve, kmetijska in posebna zaščitena območja, postavitev gospodarske javne infrastrukture in prometno ureditev.

Mariborska občina pa želi sedaj sprejeti nov občinski prostorski načrt, pri čemer pa predlog novega načrta sproža burne odzive.

Mestni svetnik Igor Jurišič tako poudarja, da je načrt neusklajen z željami občank in občanov Maribora, strokovno neprimeren in nekompetenten ter neskladen s sklepom o pričetku postopka, statutom ter zakonodajo.

»Žal imamo dokument, ki si ga mesto ne želi, niti ne zasluži, zato smo pripravili korake, s katerimi bomo dosegli, da se ta zadeva vrne v prvotno stanje, torej v začetek, da se zopet ustvari dialog med občani, gospodarstvom ter odločevalci. S tem bi s tem pomagali mestu, da pride do občinskega prostorskega načrta, ki bo mestu v ponos, kar bomo tudi pravno podkrepili,« poudarja Jurišič.

Poziv Arsenoviču k ponovitvi postopkov

Mestni svetniki so opravili prvo branje predloga novega občinskega prostorskega načrta junija, kdaj bo drugo branje, pa še ni znano.

A pri tem mestni svetnik Jurišič poudarja, da je na predlog načrta prispelo veliko pripomb, tudi strokovne javnosti, a so jih na občini upoštevali le dobro četrtino.

Po mnenju Jurišiča je tako predlog občinskega prostorskega načrta potrebno vrniti občanom v javno razpravo, pa tudi strokovni javnosti in gospodarstvu, ter šele nato začetki s postopki sprejema na novo.

Danes je zato zaradi »neupoštevanja dopolnjenega sklepa o začetku postopka, statuta Mestne občine Maribor in veljavne zakonodaje« pozval župana Mestne občine Maribor Sašo Arsenoviča k ničnosti javnega naznanila o javni razgrnitvi in javnih obravnav, kar je Jurišič podkrepil s šestimi točkami.

V načrtu veliko napak in pomanjkljivosti

Jurišič tako trdi, da občinski prostorski načrt, ni skladen z zadnjim veljavnim dopolnjenim sklepom o začetku postopka, niti statutom Mestne občine Maribor in veljavno zakonodajo.

Tako bi naj težavo predstavljajo okoljsko poročilo, upoštevan naj ne bi bil niti člen zakona o urejanju prostora, ki govori o obveznem razkritju nasprotja interesov, v samem dokumentu pa je po pojasnilih Jurišiča tudi veliko napak in pomanjkljivosti.

Podobno trdi tudi Vladimir Drozg, mariborski geograf, ki se ukvarja s področjem urbanističnega in prostorskega načrtovanja. 

»V osnutku tekstualnega in kartografskega dela občinskega prostorskega načrta je veliko napak in pomanjkljivosti - napačnih terminov, neprimernih kartografskih prikazov, manjkajočih vsebin, jezikovnih napak ter slabih in neprimernih formulacij, kar ustvarja vtis strokovne nekompetentnosti. Česa takega si drugo največje mesto v državi nikakor ne sme dovoliti,« med drugim poudarja Drozg.

»Urbanizem je javni interes«

Da osnutek občinskega prostorskega načrta tako vsebinsko kot strokovno ni primeren za nadaljnjo obravnavo, menijo tudi Matjaž Durjava, arhitekt in sodni izvedenec s področja urbanizma, Niko Stare, krajinski arhitekt in dobitnik zlatega grba Maribora ter Andrej Kocuvan, komunalni geodetski inženir ter sodni izvedenec in cenilec s področja gradbeništva.

»Arhitektura ni urbanizem, urbanizem je javni interes in ne interes projektantov, ki izpolnjujejo zahteve investitorjev, katerih povsem legitimen interes je dobiček, če ta ni na škodo javnega interesa,« pa poudarja Kocuvan.

Zaradi tega tako želijo zaustaviti nadaljnje postopke sprejemanja občinskega prostorskega načrta, razen če bo vodstvo Mestne občine načrt popravilo do te mere, da bo vsebinsko in strokovno primeren za obravnavo in sprejem.