V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem je Jernej Štromajer o tem, zakaj se ob rasti neenakosti politika zateka k poenostavitvam, kako primeri iz Skandinavije in Dunaja kažejo drugačne poti ter zakaj je varnost predpogoj za vse ostalo.
V času, ko se politične razprave pogosto vrtijo okoli imen, ideoloških oznak in hitrih sodb, se po besedah Jerneja Štromajerja izgublja osrednje vprašanje politike.
V pogovoru Evropa z Matjažem Nemcem je opozoril, da ljudje v resnici ne iščejo simbolov, temveč odgovore na zelo konkretne dileme.
»A imamo prave odgovore v Sloveniji? A imamo odgovore, kaj bo ko damo otroka v vrtec, kako si plačamo streho nad glavo in kako napolnimo hladilnik,« je dejal in poudaril, da prav ta vprašanja odločajo o tem, ali politika še deluje verodostojno.
Ko primerjave razkrijejo drugačne izbire
V razpravi je Štromajer opozoril, da se razlike med državami ne kažejo le v retoriki, temveč predvsem v političnih odločitvah.
Kot primer je navedel skandinavske države, kjer so storitve za družine zasnovane drugače.
»V Stockholmu je vrtec cenejši kot v Ljubljani,« je dejal in dodal, da to ni posledica višjega bogastva posameznikov, temveč drugačne družbene prioritete.
Podobno je izpostavil Dunaj, kjer je stanovanjska politika desetletja usmerjena v dostopnost, ne v prepuščanje trgu. Po njegovih besedah takšni primeri kažejo, da vprašanje vrtcev, stanovanj in življenjskih stroškov ni tehnično, temveč politično.
Kako se javni sistemi postopno potiskajo v privatizacijo
V pogovoru se je sogovornik dotaknil tudi mehanizma, s katerim se po njegovih besedah postopno spodkopavajo javni sistemi.
Pri tem se je skliceval na razmislek Noama Chomskega o neoliberalnem vzorcu delovanja.
»Najprej sistem premalo financiraš, potem ga dereguliraš, narediš manj dostopnega in na koncu dobiš argument za privatizacijo,« je dejal in dodal, da se takšen vzorec ne pojavlja le v zdravstvu, temveč tudi na drugih področjih javnih storitev.
Po njegovih besedah gre za proces, ki se ne zgodi čez noč, ampak postopno, pri čemer se odgovornost za posledice pogosto prelaga stran od političnih odločitev, ki so takšno stanje omogočile.
Neenakost in iskanje krivcev
Kot osrednje ozadje sodobnih političnih napetosti je Štromajer izpostavil rast neenakosti. Opozoril je, da se ob slabšanju življenjskega standarda razprava hitro preusmeri v iskanje krivcev.
»Neenakost raste in se mi zdi, da se standard ljudi slabša. In tu se potem išče krivce,« je dejal Štromajer.
Po njegovih besedah gre za znan vzorec, ki se ponavlja v različnih državah in političnih sistemih.
»Najlažje je pokazati s prstom in reči, krivi so ti,« je dodal in poudaril, da takšna logika nadomešča vsebinsko razpravo o vzrokih.
Varnost kot predpogoj za vse ostalo
Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi vprašanju varnosti. Štromajer je poudaril, da varnost ni ločena tema, temveč temeljni okvir za delovanje družbe.
»Brez varnosti ni razvoja, ni blaginje,« je dejal in dodal, da se to pokaže tako pri vojnah kot pri podnebnih krizah.
Kot primer je navedel požare in odzivanje nanje.
»Ko so požari, vsi rabimo gasilce. Te gasilce je treba financirati,« je dejal in opozoril, da se pomen javnih sistemov pokaže prav v izrednih razmerah.
Onkraj binarnih razprav
Ob koncu pogovora je Štromajer opozoril še na način politične razprave, ki se pogosto zoži na delitev na levo in desno.
»Mi imamo radi, če je vse binarno, nula ali ena,« je dejal in dodal, da takšna poenostavitev zakriva kompleksnost tem, s katerimi se ljudje soočajo vsak dan.
