V teh dneh bi znal žled delati veliko preglavic, a vprašanje je, če bodo pogoji pravi.
Ti dnevi so v Slovenijo prineslo in še prinašajo pravo vremensko mešanico: sneženje, ledeni dež in žled. Ker lahko ti pojavi v zelo kratkem času močno poslabšajo razmere na cestah, v naravi in na infrastrukturi, je vredno razumeti, kako nastane žled.
Da bi razumeli, zakaj je žled tako nevaren, moramo pogledati nekoliko višje. V zgradbo ozračja, saj je žled posledica zelo posebne razporeditve zraka v atmosferi.
Najpogosteje nastane ob prehodu tople fronte, ko nad naše kraje iz jugozahoda doteka toplejši zrak. Če topla fronta doseže območje, kjer je bilo prej izrazito hladno, se lahko zgodi zanimiv, a nevaren pojav. Težji hladni zrak obstane pri tleh, zlasti v zaprtih dolinah in kotlinah, ki niso dobro prevetrene, medtem ko se lažji, toplejši zrak naseli višje nad njimi.
Padavine se visoko v ozračju, kjer so temperature še vedno nizke, začnejo kot snežinke. Med padanjem pa potujejo skozi toplejšo plast zraka, kjer se stopijo v dežne kapljice. Nato znova vstopijo v hladnejši zrak pri tleh, in prav tu se odloča, kaj bo padlo na tla.
Če je spodnja hladna plast dovolj debela in mrzla, kapljice že v zraku ponovno zmrznejo.
Na tla takrat padajo drobna ledena zrna oziroma ledeni dež. Ta se ob stiku s tlemi ne razlije, temveč odskoči ali obstane v obliki drobnih ledenih kroglic.
Še bolj zahrbten pa je žled. Nastane takrat, ko je hladna plast pri tleh tanjša ali le nekoliko pod lediščem. Kapljice se sicer ohladijo pod ničlo, a ostanejo tekoče.
Tu govorimo o podhlajenem dežju. Ko takšna kapljica pade na mrzlo cesto, drevo ali električni vod, v trenutku zmrzne in ustvari gladko, prozorno ledeno plast. Ta je skoraj nevidna, izjemno spolzka in pogosto zelo težka.
Slovenija je eno najhujših epizod žleda doživela februarja 2014. Dolgotrajno žledenje je povzročilo katastrofalno škodo, zlasti na območju Notranjske, kjer je ledeni oklep ponekod presegal deset centimetrov.
Pod težo ledu so se množično lomila drevesa, padali daljnovodi, številne vasi pa so bile več dni brez električne energije in povsem odrezane od sveta. Poškodovani so bili gozdovi ter prometna in energetska infrastruktura, sanacija posledic pa je trajala več let.
Dogodek velja za eno največjih naravnih ujm v sodobni zgodovini Slovenije.
