Tudi na področju kolesarjenja zna Avstrija bolje od Slovenije. Govorimo o Dravski kolesarski poti.
Dravska kolesarska pot, eden ključnih turističnih produktov avstrijske Koroške, je med kolesarji priljubljena tudi zaradi urejenosti. Prav pomanjkanje urejenosti pa je največji problem slovenskega dela poti, ki kljub povpraševanju turistov ostaja neizkoriščen. Avstrijski kolesar, ki ga srečamo na tej poti, Helmut Tschein, razlaga, da se po tej turi vozi skoraj dnevno in vedno sreča kopico kolesarjev.
Dravska kolesarska pot namreč Dravo spremlja 366 kilometrov - od njenega izvira na Toblaškem polju na Južnem Tirolskem v Italiji pa vse do Maribora in Ptuja, del poti pa poteka celo na Hrvaškem.
Ko ni več kolesarske poti, varnost bistveno manjša
Med kolesarji je tako priljubljena, da ji sledijo tudi v Slovenijo. A mnogi kolesarji slovenskemu delu poti očitajo neurejenost osnovne infrastrukture, ki bi omogočala varno in udobno kolesarjenje. Tudi Janez Rudolf, ki redno kolesari s svojim sinom, priznava, da se po Dravski kolesarski pot raje odpravi v smeri Avstrije. Nemalokrat se namreč na tej kolesarski poti zgodi, da vodi po prometni cesti, kjer vladajo avtomobili. Številni kolesarji se ji zaradi varnosti zato raje izognejo.
Pristojni se zavedajo problematike
O razvoju pohodništva in kolesarjenja kot pomembnih turističnih produktih za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo so pristojni razpravljali na torkovem srečanju na Bledu. Kot so sporočili z gospodarskega ministrstva, je slovensko delegacijo vodila generalna direktorica direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, Koroško pa vodja področja za gospodarstvo turizem, infrastrukturo in mobilnost pri koroški vladi Albert Kreiner.
Na delovnem srečanju so se dogovorili, da si bodo zaradi zanimivosti poti in njenega mednarodnega pomena prizadevali povezati vse ključne deležnike na slovenski strani in spodbuditi nadaljevanje projekta.
Kolesarski turizem velika priložnost
Za razvoj projekta se nameravajo zavzeti pristojni za turizem z obeh strani meje. V dokončno ureditev dravske kolesarke verjamejo tudi turistični delavci, ki vidijo v kolesarskem turizmu neizmeren potencial. V Dravogradu, na primer, kolesarjev ne manjka.
"Čeprav smo mali kraj, smo kar dosti dobro obiskani, predvsem zdaj v teh mesecih, ko je bila sezona oziroma ko še traja sezona, je k nam prišlo veliko kolesarjev predvsem z Nemčije Avstrije, v tem času ferragoste tudi iz Italije, kar precej opažamo porast tega kolesarskega turizma pri nas," pojasni Katja Čevnik iz Turistično informacijskega centra Dravograd.
In čeprav tudi na avstrijski strani kolesarske ture ponekod ni vse v najlepšem redu, lahko le upamo, da bo kolesarska pot tudi v Sloveniji kmalu bolj urejena.
