Med domačimi sta se najbolje odrezala Lušt in Rajska, raziskava pa je pokazala precejšnjo razliko med cenami slovenskih in uvoženih vzorcev.
So domači paradižniki res okusnejši od uvoženih? Obsežen potrošniški test češnjevih paradižnikov Zveze potrošnikov Slovenije je pokazal, da so slovenski vzorci v povprečju prejeli boljše ocene.
V testu je sodelovalo 70 ljubiteljev češnjevega paradižnika, ki so poskusili in ocenili devet vzorcev paradižnika iz Slovenije in tujine. Ocenil jih je tudi strokovno usposobljen osemčlanski senzorični panel.
Raziskavo, katere namen je bil med drugim preveriti, ali so lokalno pridelani paradižniki potrošnikom bolj všeč in kako se to odraža v njihovi ceni, je financiralo ministrstvo za kmetijstvo.
Najbolje sta se odrezala Lušt in Rajska
Slovenski češnjevi paradižniki so v povprečju prejeli višje ocene za okus, teksturo, videz in skupno všečnost.
Med domačimi vzorci sta se najbolje odrezala Lušt in Rajska, med uvoženimi pa francoski Les Paysans de Rougeline.
Zanimiv rezultat je prinesla tudi primerjava iste blagovne znamke z različnim poreklom. Rajska, pridelana na Hrvaškem, je namreč dosegla precej slabšo oceno od Rajske, pridelane v Sloveniji.
Analiza je pokazala tudi, kaj potrošnike pri paradižniku najbolj pritegne. K večji všečnosti prispevajo izrazita rdeča barva, obstojna sadna aroma, značilen vonj po paradižniku, sočnost in izrazitejši umami okus.
Na drugi strani so potrošnike najbolj zmotile površinske nepravilnosti, kot so poškodbe, lise in razbarvanost.
Okusnejši, a občutno dražji
Boljše ocene slovenskih paradižnikov pa spremlja precej višja cena. Slovenski vzorci so v povprečju stali 10,70 evra za kilogram, uvoženi pa 6,25 evra za kilogram. Razlika tako znaša 4,45 evra na kilogram oziroma dobrih 71 odstotkov.
Potrošniki so ob tem ocenili, da višja cena slovenskega paradižnika ni povsem upravičena. Za uvožene vzorce bi bili v povprečju pripravljeni plačati približno toliko, kolikor dejansko stanejo, slovenski pa se jim v povprečju zdijo za približno 25 odstotkov predragi.
Kot najbolj precenjene so ocenili slovensko Rajsko in Lušt ter hrvaško Rajsko. Kot podcenjene pa so izpostavili Hoferjev paradižnik iz Madžarske, slovenski Sončko in Hoferjev vzorec iz Maroka.
Pri preverjenih vzorcih težav z varnostjo niso ugotovili
V okviru testa so preverili tudi varnost vzorcev. Rezultati analiz po navedbah Zveze potrošnikov Slovenije niso pokazali neskladnosti z veljavnimi standardi varnosti.
Tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v okviru svojega nadzora pred kratkim preverjala paradižnike, med drugim glede ostankov pesticidov in nekaterih onesnaževal. Pregledani vzorci so bili skladni s predpisanimi zahtevami.
Na ministrstvu ob rezultatih poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane, medtem ko pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da pri slovenskem paradižniku ostaja prostor za izboljšanje predvsem pri razmerju med zaznano vrednostjo in prodajno ceno.
