Področje, ki je v tujini že precej razvito in dobro raziskano, postaja vse aktualnejša tema tudi pri nas. In sicer so pridelki, če prst obdelujemo z bakrenim orodjem, res bolj zdravi ter pridelamo več? To je ugotavljala Anja Barber iz Moščancev.
Študentka geografije na Filozofski fakulteti v Mariboru priznava, da je na začetku kolebala o izbiri tematike za diplomsko nalogo, a na koncu se je vseeno odločila za vpliv uporabe bakrenega orodja na lastnosti prsti:
»Vedela sem, da je področje še zelo slabo raziskano, da je o tem zapisanega zelo malo. Ko sem se v to temo bolj poglobila, pa me je začelo zelo zanimati, ali bakreno orodje resnično tako učinkuje, kot poročajo njegovi uporabniki. Dejanskih raziskav in dokazov o učinkih tega orodja še ni bilo, zato sem se odločila, da bom to storila jaz. In se je začelo.«
Bakreno orodje dviguje odpornost, razkisa prst, odganja polže
Zbirala in preučevala je literaturo ter ugotovila, da uporabniki poročajo o različnih pozitivnih učinkih bakrenega orodja. Dviguje odpornost rastlin, odganja polže, razkisa prst, pozitivno vpliva na zadrževanje vode v prsti, ter da se ne iskri, ne rjavi in se malo obrablja.
»Tako sem v domačem vrtu sem izbrala gredico, jo razdelila na enaka dela – na polje A in B. Obe polji sem nato vsak teden od sredine februarja do sredine maja okopavala – polje A z bakrenim in polje B z navadnim jeklenim orodjem. Na obe polji sem v sredini marca zasadila glavnato zeleno solato,« razlaga Anja.
Seveda je pred prvim okopavanje iz obeh pollj vzela vzorce prsti in jo vzorčila enkrat mesečno.
Kakšne so ugotovitve?
»Ugotovila sem, da je bila ob koncu raziskave na polju A, ki sem ga prekopavala z bakrenim orodjem, struktura prsti ugodnejša,« pravi Anja.
Prav tako je bil pH prsti na polju A višji kot na polju B, prst na polju A je vsebovala več kalija in zadrževala več vlage. Konsistenca prsti se skozi raziskavo na obeh poljih ni spreminjala. Prav tako se ni pokazal vpliv bakrenega orodja na količino dušika in fosfatov v prsti. Količina dušika se v obdobju raziskave na nobenem od polj ni spremenila, razlika v količini fosfatov pa se je pokazala le na polju B ob tretji in četrti analizi.
»Skratka pridelek na polju A je bil veliko lepši, lepših barv in večji kot na polju B,« zaključuje diplomantka.
Anja je v oktobru začela s študijem ekoremediacij. Gre za študij o varovanju okolja, o zdravljenju narave na sonaraven način. Del narave so seveda tudi prsti in vode, ki jo še vedno najbolj zanimajo in ji vedno znova odpirajo nova vprašanja. Tako bo verjetno kmalu začela iskati in raziskovati nove, sonaravne, ekoremediacijske načine za izboljšanje kemijskih in fizikalnih lastnosti tal.
