Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil že sedemnajsto nacionalno konferenco ob mesecu prerečevanja zasvojenosti.
»Skupaj zmoremo več - krepitev odpornosti za odraščanje brez zasvojenosti,« se glasi slogan letošnje konference.
S sloganom naslavljajo varovalne dejavnike, ki lahko na ravni posameznika, družine in družbe pripomorejo h krepitvi mladostnikove odpornosti proti vedenjem, ki vodijo v zasvojenost.
Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kaže, da pri otrocih in mladostnikih do prvih stikov s psihoaktivnimi snovmi prihaja že pred trinajstim letom starosti.
Z alkoholom se večina mladostnikov sreča do petnajstega leta, s tobakom in konopljo pa do sedemnajstega leta starosti.
Tobačni in povezani izdelki
Vsak sedmi 15-letnik in četrti 17-letnik kadi cigarete. Vsak četrti 15-letnik in nekaj manj kot vsak drugi 17-letnik pa je v življenju vsaj poskusil.
Od leta 2018 do leta 2022 se je delež kadilcev nekoliko znižal med petnajst letniki in sedemnajstletniki, med enajstletnimi dekleti pa se je zvišal.
Vendar namesto kajenja tobaka današnja mladina raje poseže po bolj modernem uničevanju zdravja - elektronskih cigaretah.
Uporaba elektronskih cigaret narašča, predvsem pri otrocih do petnajstega leta starosti. Otrok, ki so v življenju kadarkoli uporabljali elektronske cigarete, je med enajstletniki manj kot štiri odstotke in med sedemnajst letniki nekaj več kot štiriintrideset odstotkov.
Alkohol
Ugotovili so, da je že vsak peti 11-letnik že pil alkoholne pijače, vsak četrti petnajstletnik in skoraj vsak drugi 17-letnik pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden.
Konoplja
Približno vsak sedmi 15-letnik in vsak tretji 17-letnik je že kdaj v življenju uporabil konopljo.
Med dnevne uporabnike konoplje se uvršča dober odstotek 15-letnikov in nekaj manj kot tri odstotkov 17-letnikov.
Druge droge
17-letniki, ki so v življenju že kdaj uporabili droge, so na prvem mestu zdravila, zaužita z namenom, da bi se zadeli, sledi uporaba ekstazija, gobic, kokaina, amfetamina in LSD, hlapil, novih psihoaktivnih snovi in heroina.
»Mladostništvo je obdobje prehoda iz otroštva v odraslost in predstavlja edinstveno stopnjo človekovega razvoja, saj se v tem obdobju postavljajo temelji dobrega zdravja. To je čas intenzivnih telesnih, kognitivnih in psihosocialnih sprememb, ki vplivajo na mladostnikovo počutje, razmišljanje, sprejemanje odločitev in interakcijo s svetom okoli njih.
V tem ključnem obdobju se razvijajo navade, vzorci vedenja in odnosi, ki lahko preoblikujejo potek posameznikovega zdravja in blaginje ter vplivajo na odraslost.
Zato je zelo pomembno, da s preventivnim delovanjem in krepitvijo varovalnih dejavnikov na ravni posameznika, družine in družbe preprečimo razvoj vzorcev in navad, ki lahko vodijo v uporabo psihoaktivnih snovi in v razvoj zasvojenosti, ki lahko posameznika zaznamuje za vso življenje,« je ob tem poudarila Ada Hočevar Grom, predstojnica centra za preučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
