Slovenski fotograf Arne Hodalič o svoji odločitvi za vazektomijo: Najboljša stvar, ki sem jo naredil v življenju

Arne Hodalič je prepoznavni in cenjeni slovenski fotograf, ljubitelj jadranja in potapljanja ter vsestranski umetnik, ki svojim delom zajema raznolika okolja in kulture. 

Z Marjanom Doro sta se v pogovoru dotaknila različnih tem, od stanja planeta do osebnih izkušenj na terenu in tudi bolj osebnih stvari, kot je recimo vazektomija. 

Hodaličevo življenje sta močno zaznamovala starša, ki sta njemu in bratu dala dokaj nenavadni imeni, Arne in Jorg. Kot pojasni Hodalič, je mama bila pravi knjižni molj in je verjetno imena vzela iz knjig. 

V mladosti je veliko časa preživel na Kornatih, kjer je vzljubil potapljanje in jadranje. Študiral je biologijo na biotehnični fakulteti, toda niti enega dne ni delal kot profesor. 

Prelomna pot v Indijo

Prvič je v Indijo odpotoval s prijateljem leta 1988: »Bil sem s samimi, bom rekel, starimi hipiji, z ljudmi, ki so živeli v Indiji. Skupaj smo potovali z enim prijateljem iz Londona, ki je 14 let živel tam, ki je znal perfektno hindujski govoriti, tako da je bil malo drugačen pristop, kot da bi šel samo kot turist.« 

S prijateljem sta tam kupila čoln, potovala po reki Ganges in fotografirala. Že takrat je fotografiral z Nikonom, ki mu ostaja zvest tudi danes.

Sama pot se poslovno ni najbolje izšla, se pa je rodila ljubezen, ki sedaj traja že 35 let, saj Hodalič od takrat poklicno živi od fotografije in je v svoji bogati karieri prepotoval 83 držav.

Že jaz sem v življenju naredil toliko ekološke škode, da je to nepopisno

Hodalič iskreno naslovi izzive trajnostnega življenja v sodobnem svetu. Priznava okoljski vpliv svojih lastnih izbir, kot so vožnja z avtom in letenje, poudarjajoč težavnost popolnega izogibanja ogljičnemu odtisu v današnji družbi. 

Fotograf prav tako kritizira ekstremne pristope k okolju prijaznemu življenju, poudarjajoč praktične omejitve, s katerimi se večina ljudi sooča. 

Dotakne se tudi incidenta s potopom podmornice, ki se je končal tragično: »Poglejmo to nesrečo teh petih bogatašev, ki jih je tam so utonili na podmornici. To je norčevanje. 250 tisoč evrov, dva sta pa bila oče in sin. Se pravi, pol milijona evrov sta dala za to, da sta se šla potopit. 

Dobro, se je zgodila nesreča. Ampak mi smo takrat šele zares izvedeli, kako to deluje. Tam so, koliko jih je bilo, pet plus ta, ki je vozil, se pravi, par milijonov evrov, da ti greš za 20 minut pogledati Titanik. Če to ni norčevanje iz nas vseh. 

Tam pa tone plastike, otroci lačni, v Kongu sem jih videl neskončno v teh sirotišnicah sem bil. To je grozno. In potem vidiš te razlike. Problem ni v tistih parih ljudeh. Problem je, to jaz gledam, je v nas vseh. Vsi smo sebični, pokvarjeni in lakomni. Vsi.«

Hodalič izraža dvome o učinkovitosti nekaterih okolju prijaznih pobud, kot so električna vozila, ter zagovarja vlaganje v jedrsko energijo, pod pogojem, da so prednostni varnostni ukrepi.

Vazektomija - tako pravi - najboljša odločitev v njegovem življenju

Z Doro sta se dotaknila tudi osebne teme, vazektomije, s katero je Hodalič pred časom razburkal javnost. Sam si nikoli ni želel imeti otrok in še zmeraj trdi, da je to njegova najboljša odločitev v življenju. 

Njegova filozofija je, da nas bo prenaseljenost ubila. Je pa v mladosti 'posvojil' sina tedanje žene, za katerega reče, da je super fant, da pa je naredil eno veliko napako - ima namreč dva otroka. 

Na trditev, da nima niti enega otroka in da ni rešil planeta, je dejal: »Ne, za sebe ja. Vsak mora pri sebi to rešiti. Ti ne moreš spremeniti sveta. Ti lahko spremeniš sebe, pa mogoče koga še zraven sebe.«

Talent je le majhna češnja na ogromni torti dela

Hodalič poudarja, da talent v fotografiji velja zelo malo v primerjavi z delom, znanjem in angažmajem. Njegov moto je, da je talent le majhna češnja na ogromni torti dela. 

Fotografski tečaji ne temeljijo na enostavnih navodilih za pritiskanje gumbov, ampak na razumevanju dela, znanja in estetskih zahtev. 

Razloži, da dobra fotografija zahteva razumevanje principov, pri čemer poudarja, da najdražji fotoaparat ni nujno ključ do odličnih slik. Uči svoje učence o znanju, estetiki in tehničnih zahtevah, vendar poudarja, da talent ni ključ do uspeha v fotografiji, temveč predvsem predanost, znanje in nenehno učenje.

Več pa v celotnem pogovoru spodaj.