Tehnologija mariborskega SkyLabsa uspešno prestala ekstremno sevalno testiranje v Cernu.
Raziskovalci so v okviru projekta Radnext uspešno preizkusili miniaturni slikovni sistem, ki so ga v laboratoriju Evropske organizacije za jedrske raziskave izpostavili uničujočemu sevanju.
Pomembno vlogo pri preizkusu je imelo mariborsko visokotehnološko podjetje SkyLabs, katerega strokovnjaki so v sistem vgradili zaščitne mehanizme.
Miniaturni slikovni sistem v velikosti roba kovanca za 20 centov je že dokazal svojo zanesljivost na krovu satelita Trisat-R, so v sporočilu za javnost spomnili v podjetju SkyLabs.
Kamero izpostavili ekstremnim razmeram
V okviru projekta Radnext pa so raziskovalci v Cernovem laboratoriju Charm kamero izpostavili uničujočemu sevanju energijskih delcev.
Kot so pojasnili v podjetju, so s tem simulirali ekstremne pogoje, povezane s sevanjem, ki ga ujame Zemljino magnetno polje, ali tistim, ki nastane med sončnimi izbruhi.
Kamera je v Cernovi komori preživela več kot 108 ur in posnela več kot štiri milijone slik referenčne, 13 centimetrov široke šahovnice.
»Z analizo te obsežne zbirke podatkov, pridobljene med pospešenim sevalnim testiranjem, podrobno preučujemo frekvenco in prostorsko porazdelitev sevalnih artefaktov ter hitrost okrevanja slikovnega senzorja,« je dejal vodja programa Trisat na Univerzi v Mariboru in direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs Iztok Kramberger.
To jim po njegovih besedah omogoča, da ločijo prehodne, popravljive učinke od trajnih poškodb, ki jih povzroči sevanje.
Kramberger je ob tem izpostavil, da so prav zaščitni mehanizmi podjetja SkyLabs omogočili, da je sistem nemoteno deloval v tako ekstremnem okolju. Strokovnjaki tega podjetja so namreč v slikovni sistem vgradili napredne zaščitne mehanizme, ki so poskrbeli, da intenzivno sevanje kameri ni povzročilo trajnih poškodb ali izgube delovanja.
Cilj niso le kamere, ampak sateliti prihodnosti
A kot so izpostavili v podjetju, je bila miniaturna kamera le eden od mnogih tehnoloških elementov, ki sta jih Univerza v Mariboru in podjetje SkyLabs skupaj testirala v Cernu. Glavni cilj eksperimenta ni bil zgolj preizkus posameznih elektronskih komponent, temveč testiranje celotne računalniške infrastrukture, ki bo poganjala prihodnje avtonomne satelite. Ti bodo v vesolju delovali kot pravi mali orbitalni podatkovni centri, so navedli.
Sodobni sateliti med opazovanjem Zemlje posnamejo ogromne količine podatkov, pošiljanje teh velikanskih, surovih datotek na Zemljo pa postaja ozko grlo vesoljske industrije. Zato se pozornost raziskovalcev zdaj seli na izziv, kako te podatke obdelati in interpretirati neposredno v vesolju.
Umetna inteligenca neposredno v vesolju
Ključ do te avtonomije je po prepričanju podjetja SkyLabs umetna inteligenca. Med testiranjem v Cernu je vgrajeni računalniški sistem v ekstremnih pogojih sevanja brez težav obdelal in analiziral več kot 2,7 milijona slik z uporabo naprednih nevronskih mrež.
»To dokazuje, da so sodobni, energijsko učinkoviti umetno-inteligenčni pospeševalniki postali realnost, ki lahko deluje v vesolju in v realnem času sprejema samostojne odločitve,« so zapisali.
Hkrati so strokovnjaki uspešno preizkusili tudi sisteme za shranjevanje podatkov z veliko zmogljivostjo, ki so med nenehnim sevanjem prenesli 46,5 terabajta podatkov.
Evropska vesoljska agencija je fotografijo z naslovom Umetnost hadronov izbrala za tehnološko fotografijo tedna.
