Položaj 47. predsednika ZDA bo uradno nastopil po prisegi 20. januarja 2025 in med njegovimi prvimi načrti je odpustitev posebnega tožilca Jacka Smitha.
Smith vodi dva kazenska primera proti Trumpu na zvezni ravni - zaradi sprevračanja izida volitev 2020 in odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše. Ko bo Smith odpuščen, bosta primera mirovala, dokler ju ne bo razveljavil Trumpov novi pravosodni minister.
Trump je med kampanjo napovedal tudi ukrepanje proti drugim tožilcem in sodnikom, ki so sodelovali v njegovih sodnih postopkih.
Napovedal je še, da bo iz zapora izpustil številne udeležence napada na kongres 6. januarja 2021, ki jih je označil za politične zapornike. Doslej so bile vložene zvezne obtožnice proti 1530 posameznikom.
Med kampanjo je večkrat napovedal, da bo prvi dan sprožil največji postopek množičnih deportacij v zgodovini ZDA, kjer živi okrog 11 milijonov nezakonitih priseljencev.
Ameriški svet za priseljevanje ocenjuje, da bi izgon milijona ljudi zvezni proračun stal 88 milijard dolarjev.
Trump sicer ni proti priseljevanju in med kampanjo je napovedal, da bo tujim študentom ob diplomi zagotovil tudi dovoljenje za delo in bivanje, kar bi preprečilo izkoriščanje visoko izobraženih s strani delodajalcev v ZDA.
Lani je v posebnem videoposnetku napovedal, da bo takoj prvi dan prenehal z 'grozodejstvi' zelene politike, s čimer je imel v mislih ukrepe zvezne vlade proti podnebnim spremembam.
Maja letos je v New Jerseyju napovedal ustavitev vseh morskih električnih turbin na veter.
Med pogovorom za Fox News je lani v Iowi dejal, da bo diktator le prvi dan vladanja, kar po njegovih besedah pomeni, da bo nemudoma zaprl mejo in začel z vrtanjem pridobivati nafto.
Glede vojne v Ukrajini in v Gazi pa je Trump med kampanjo napovedal, da bo dosegel mir, še preden prevzame oblast.
Trump bo moral zapolniti 4000 položajev v zvezni vladi s svojimi političnimi nameščenci, od tega pa jih 1200 potrebuje senatno potrditev. Težav ne bo, ker so republikanci na torkovih volitvah prevzeli večino v zveznem senatu.
Ameriški mediji poročajo, da naj bi tokrat natanko vedel, koga imenovati na kateri položaj, da ne bo morebitnih ugovorov glede politike in ukrepov.
Posebej odmeva napoved imenovanja Johna F. Kennedyja na položaj ministra za zdravstvo. Nekdanji demokrat nasprotuje cepljenjem in več drugim uveljavljenim preventivnim ukrepom.
Milijarderja Elona Muska namerava Trump imenovati na položaj za vodenje varčevalnih ukrepov v vladi, ker je obljubil, da lahko najde več tisoč milijard prihrankov.
Tranzicija v novo vlado se mora po zakonu začeti že pet dni po volitvah. Trumpovo ekipo za prenos oblasti vodita glavni izvršni direktor finančnega podjetja Cantor Fitzgerald Howard Lutnick in nekdanja Trumpova ministrica za drobno gospodarstvo Linda McMahon.
Pomagajo tudi Kennedy, nekdanja demokratska kongresnica Tulsi Gabbard, bodoči podpredsednik JD Vance in sinova Eric ter Donald mlajši.
Komentarji (4)
jaz pa lovim kamele ki se gonijo
In reply to Hk, saj bi mu tut jas… by Kamela Pijana (ni preverjeno)
Po ameriško,lahko se voli brez osebne,narobe obrnjen sistem pravičnosti,oziroma za njih demokracija,če prav so te v večini izvolili si vseeno izgubil,ha,ha, ta Kramp bo dal vetra,milijonarji še nikoli niso delali v dobro raje.Oprane glave.Itak pa je izvolitev šla v smeri kot elita hoče.So pač izbrali najbolj vodljivega telebana.
najbolj vodljivi teleban
te skup spacal
ko je z lopato vrgel tvoji materi
ono kar je zdrkoval na ljopat
In reply to Po ameriško,lahko se voli… by Politik (ni preverjeno)
Hk, saj bi mu tut jas čestitala, ampk nisn mela cajta, ker flaša še ni bla prazna.