Iz prostora na Grajskem trgu 2 se je po dolgih letih umaknil porcelan, nadomestile so ga knjige. Pred enim letom je tam vrata prvič odprla Knjigarna Beletrina Maribor.
Z njo je Maribor dobil prostor za literarna srečanja, police pa so med drugimi napolnile tudi knjige mariborskih oziroma štajerskih avtorjev.
»Želimo si, da bi bila to res knjigarna v tistem starinskem, pravem pomenu besede – središče literature in predvsem domovanje za vse, ki imamo radi knjige in literaturo,« je ob otvoritvi povedal Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.
Po enem letu so v Beletrini zadovoljni. Kot so sporočili, je knjigarna v tem kratkem, a intenzivnem obdobju postala pravi literarni center, kjer se prepletajo zgodbe, ideje in strast do branja.
Dodajajo, da je vodja knjigarne Simona Bibič s svojim entuziazmom in ljubeznijo do literature ustvarila prostor, v katerem se bralci lahko srečujejo, izmenjujejo mnenja in spoznavajo avtorje.
»Knjigarna je zelo lepo sprejeta. Ljudje se radi vračajo,« je dejala Bibič, ki je ponosna na to, da je knjigarna postala priljubljeno zbirališče ljubiteljev literature.
Mariborska Beletrina upihnila prvo svečko
»Čutimo se dobrodošle v tem mestu,« je po enem letu povedal Čander. V uvodnem nagovoru ni izpustil zahvale zaposlenim. »Vsaka dobra knjigarna vedno temelji na ljudeh, ki v njej delajo. Na njihovem odnosu do knjig, do ljudi, ki prihajajo,« je dejal.
»Prvo leto delovanja naše knjigarne v Mariboru je pokazalo, da mesto potrebuje tovrstno literarno in kulturno središče, ki ne omogoča le nakupovanja knjig, temveč preko dogodkov in drugih srečevanj vzpostavlja nova partnerstva in rojeva ustvarjalne ideje,« je še povedal.
»Beletrina je dobila dom v Mariboru, naš dom pa je zaradi Beletrine obogaten,« je povedal mariborski župan Saša Arsenović.
Prvo leto literarnega utripa knjigarne je počastila Kleopatra
Ob prvi obletnici delovanja je bila knjigarna polna. Čander se je pogovarjal z osrednjo gostjo večera – publicistko in pisateljico Vesno Milek.
Njen novi roman Kleopatra: Naj se zgodi nas popelje daleč nazaj, v čas zatona Egipta in vzpona Rimskega imperija. Gre za hipnotičen zgodovinski roman o življenju ene najpomembnejših žensk v zgodovini človeštva.
Na literarnem večeru v Mariboru je avtorica romana poudarila, da so o Kleopatri najprej pisali po njeni smrti, in sicer njeni nasprotniki, ki so jo pogosto prikazovali zelo enoplastno, tudi kot krvoločno vladarico in prešuštnico. A bila je veliko več.
»Oče ji je pustil deželo v popolnem razsulu, ona jo je znova postavila na noge. Med drugim je govorila devet jezikov in še bi lahko naštevali. To je morala biti ženska z izjemno ostrim umom in v zgodovino bi se morala zapisati kot genialka, ne pa samo kot tista, ki je ljubimkala z Julijem Cezarjem in Markom Antonijem. Dejansko je bila ona pomembnejša od njiju,« je povedala Milek.
Vesna Milek je gradivo za roman s premori raziskovala več kot dvajset let. Večkrat je obiskala Egipt in kraje, kjer je nekoč živela slavna kraljica.
Zaupala je, da jo je Kleopatra skozi vsa ta leta na poseben način spodbujala k pisanju. »Ta ženska je očitno hotela, da me uporabi za svoje orodje,« je slikovito opisala avtorica. Priznala pa je tudi, da jo je bilo sprva celo sram govoriti o romanu. »Mislila sem si, zakaj bi neka ženska iz Cerknice pisala o Kleopatri!«
Prvi del romana Vesne Milek o Kleopatri so bralci odlično sprejeli, založba Beletrina pa obljublja izid drugega še pred letošnjim poletjem.
Starejše novice
