V mariborskem parku razstava o delu arhitekta Ivana Vurnika.
Na promenadi mariborskega Mestnega parka danes odpirajo razstavo o delu Ivana Vurnika, ki ga označujejo za enega izmed osrednjih arhitektov slovenskega modernizma, ustanovnega profesorja ljubljanske arhitekturne šole, inovatorja in umetnika. Z razstavo želijo opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela.
Razstavo Arhitekt Ivan Vurnik: nekoč in danes, 1884-2024 sta ob 140. obletnici Vurnikovega rojstva pripravila Center arhitekture Slovenije ter Muzej za arhitekturo in oblikovanje in na novo osvetlila arhitektov opus ter predstavila njegov vpliv na razvoj slovenske arhitekture.
V Mariboru bo na ogled do konca novembra.
Arhitektova osrednja dela so predstavljena z reprodukcijami originalnih načrtov in ohranjenih fotografij ter s sodobnimi fotografijami arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča.
»Fotografije današnjega stanja izražajo odnos uporabnikov do arhitekture, ohranjanja te, skrb zanjo in hkrati njeno preoblikovanje skozi prostor časa,« pojasnjujejo v Umetnostni galeriji Maribor.
Med predstavljenimi arhitektovimi deli so nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda.
Izpostavljeno je tudi delavsko naselje v Mariboru.
»S t. i. 'delavsko kolonijo' iz 1920 na Taboru - danes poznano kot Vurnikova kolonija - se je Vurnik vpisal v arhitekturno zgodovino Maribora. Stanovanjska kolonija, ki se razprostira na 50.000 kvadratnih metrih ter združuje 211 vrstnih hiš ter jo je Vurnik zasnoval za uslužbence mestnega urada za zavarovanje delavcev, je arhitektov edini izveden urbanistični projekt, prvi primer 'vrtnega mesta' in prvi primer reševanja stanovanjskega vprašanja pri nas,« poudarjajo v galeriji.
Ob razstavi pripravljajo razgiban spremljevalni program, med drugim kolesarsko vodstvo po mariborskih delavskih kolonijah, vodstvo po Vurnikovi koloniji in ogled ene izmed stanovanjskih enot.
Ivan Vurnik (1884-1971) pripada prvi generaciji visokošolsko izobraženih slovenskih arhitektov, ki so se šolali na Dunaju in so vsestransko zaznamovali slovensko arhitekturno dogajanje. Med četverico, kamor sodijo še starejši Maks Fabian, Ivan Jager in Jože Plečnik, je bil najmlajši, a ga je doletela zahtevna naloga, leta 1919 postaviti na noge na novi Univerzi v Ljubljani ustanovljen Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete.
»Bil je človek raznolikih sposobnosti in vsestranski kot arhitekt, urbanist, oblikovalec, pedagog in raziskovalec. V svojem profesionalnem delu je izhajal iz družinske podobarske tradicije in se skladno s časovnimi premenami navduševal nad raznovrstnimi tokovi, vse od secesijskih vzorov, ekspresionističnih prvin, romantičnega iskanja narodnega sloga in dekorativnih pobud pa vse do funkcionalizma, kar je bilo vedno osnovano na trdnem znanju,« poudarjajo avtorji razstave.
Kot so še navedli, sta zaradi strokovnih nesoglasij leta 1925 s Plečnikom organizirala študijski pouk ljubljanske šole v dveh ločenih seminarjih, kjer je Vurnikova šola, kot alternativa Plečnikovi, predstavljala bolj sodoben arhitekturni svet.
»Vurnik je sledil tehničnemu napredku in novodobnim trendom razvoja arhitekturne stroke v svetu ter je s svojim projektantskim in pedagoškim delom bil pionir uvajanja sodobnih arhitekturnih rešitev,« so zapisali.
