Vsestranski štajerski umetnik o goloti in razgaljenosti - tudi duševni: »Govor o intimnejših čustvih je še vedno tabu«

Nik Škorjanc obiskuje 4. letnik Gimnazije Slovenske Konjic; svoje talente razvija na področju umetnosti – predvsem slikarstva, ilustracije, pa tudi literature, fotografije, plesa in gledališča.

Trenutno v Vetrinjskem dvoru razstavlja likovno-literarno zbirko .gol. 

Kot je za Mariborinfo povedal njen avtor, je sama razstava nastala kot kritika oziroma opazovanje in komentar na razmerja v sodobni družbi, »v katerih se ljudje vse bolj »zavijamo in skrivamo« ter nismo iskreni drug z drugim, oziroma si ne dopuščamo prodora bližnjih v našo esenco, ter se tako drug pred drugim duševno ne razgaljamo.«

»Menim, da je to posledica selitve vse več razmerij, tako prijateljskih, intimnih, kot profesionalnih, na splet ter naravnanosti sodobne družbe na hitro zadovoljevanje naših potreb, kar ustreza hitremu tempu življenja, ki ga preslikamo tudi na naše odnose z drugimi,« razlaga Nik. 

Dodaja, da lahko »zavijanje« preslikamo na širšo društvo, »kjer so skoraj vsi kanali, preko katerih prejemamo informacije, bolj ali manj zaviti in naklonjeni zgolj eni plati prikaza samih informacij, s tem pa prikrivajo oziroma izkrivljajo samo bistvo.«

Govor o intimnejših čustvih še vedno tabu

Avtor razstave pojasnjuje, da je ideja v razstavi simbolično predstavljena kot ljubezenska zgodba oziroma intimen odnos, ki sam po sebi fizično vključuje goloto. Pesmi govorijo predvsem o po-razmernem obdobju, ki ga vključuje razkol notranjosti, tesnobnost in depresivnost. 

»Sama tematika tako ne postavlja zgolj ogledala ljudem, ampak jim tudi nudi pogovor in jih razume, ko se sami znajdejo v podobni situaciji, kjer je bila njihova golota pred sočlovekom izkoriščena,« razlaga. 

»Ravno zaradi tega to razstavo štejem za svojo najuspešnejše delo do zdaj, saj samo po sebi, tudi brez celotne slike o konceptu dela, v ljudeh prebuja čustva, tako razumevanja, toplote in bližine, kot tudi tesnobnosti, saj na podlagi odzivov opažam, da je govor o intimnejših čustvih v nas samih še vedno tabu, čeprav je deljenje teh z bližnjimi prvi korak za zagotavljanje duševnega zdravja.«

Kot pravi, se tukaj ujamemo v paradoks izkoriščanja same duševne golote in smo postavljeni pred vprašanje, ali bomo za naše dobro počutje tvegali vse posledice, ki jih lahko prinaša ta golota pred bližnjimi.

Tudi postavitev razstave je skrbno načrtovana in prikazuje posledice tveganja duševne golote. 

»Pleksi steklo deluje kot zaščita, v katero zavijamo svojo esenco pred svetom in sočlovekom,« pojasnjuje Nika: »Na spodnjem delu je steklo preoblikovano, stopljeno, kar je prikaz neuspešnega poskusa vdora v našo intimo, človeškost. Ta udor pa je prikazan skozi luknjo v pleksi steklu, ki skupaj z rdečim madežem na telesu asociira strel oziroma bojno rano, saj sem ga sam izkusil na podoben, boleč način.«

Sama postavitev je zelo dobro opisana v nekaterih izmed verzov: »zakaj me puščaš, ko gol stojim pred sabo« ali »... šivajoč svojo luknjo v prsih, da veter, ki nosi tvoj vonj, ne odpihne še česa.«

»Moja dela vedno postavljajo ogledalo svetu«

Leta 2020 se je prvič predstavil z razstavo Nature in fire, pri kateri je sodelovala tudi organizacija Greenpeace Slovenija. Gre za razstavo, ki je s prikazom ogroženih živalskih vrst opozarjala na pomen varovanja okolja.

Nik se poleg likovne umetnosti ukvarja tudi z gledališčem in fotografijo. V samozaložbi je izdal pesniško zbirko za otroke Narava v ognju, poleg nje pa še eno pesniško zbirko, ki je posvečena mami.

Napisal in ilustriral je tudi pet pravljic, ki sicer niso izdane, vendar so nastale za likovno-literarni natečaj v Avstriji za najboljšo otroško in mladinsko knjigo, kjer so dosegle dvakrat 1. in trikrat 2. mesto. 

»Tematika mojega ustvarjanja je čez čas prerasla v človekovo intimo in občutenje, vendar moja dela vedno postavljajo ogledalo svetu in opozarjajo na globalne in intimne problematike,« je povedal. 

Za svoja dela je dobil številne nagrade. Med drugim je Fotovizionar 2020 in Mladi up zavarovalnice Triglav. Ta mu je s projektom, kot pravi, »omogočila predstavitev svojega izraza v takšni obliki, kot idejno nastane v mojih mislih.«

Združuje različne tehnike ustvarjanja 

»Sam rad posegam predvsem po netradicionalnih in drugačnih tehnikah ustvarjanja, ki jih kombiniram med sabo, saj tako vzbudijo večjo pozornost v ljudeh, hkrati pa druga z drugo utrjujejo prenos samega sporočila,« pravi Nik. 

Tako je v projektu .zardi v moj obraz s sošolko in flavtistko Leo Priteržnik združil klasično glasbo, gledališče in poezijo, ter skozi dramsko interpretacijo pesmi ob spremljavi flavte predstavil ljubezensko zgodbo

»Sam performance je na eni strani z melodijo dajal občutek pravljičnosti, z dramskim pristopom pa neposredno in surovo nagovoril ljudi in v njih vzbudil sočustvovanje in žalost,« pojasnjuje: »Hkrati je sprožil notranji odpor na podlagi že prej omenjene ugotovitve o 'tabu tematiki globljih intimnih čustev'.«

Kot je pojasnil za Mariborinfo, trenutno pripravlja podoben projekt, v katerem želi nadgraditi vlogo glasbe pri občutenju, ter z mentorjem raziskuje vpliv samih frekvenc na čustva in počutje v področju elektronske glasbe.