V Mariboru je potekal posvet o prihodnosti ravnanja z odpadki, kjer so strokovnjaki jasno opozorili – Slovenija je s sežigalnicami že zamudila, a časa za čakanje ni več.
V Vetrinjskem dvoru v Mariboru je v organizaciji Inštituta za strateške rešitve danes potekal posvet, ki se je osredotočil na ključna vprašanja slovenske energetske neodvisnosti in upravljanja z odpadki.
V sklopu posveta je med drugim potekala okrogla miza z naslovom »Odpadki brez meja: Lokalni preklop na novo energijo«, kjer so se strokovnjaki posvetili vzpostavitvi treh novih sežigalnic odpadkov v Sloveniji.
Spomnimo ...
Vlada Republike Slovenije je aprila letos sprejela uredbo o gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov, ki predvideva do tri sežigalnice. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je nato avgusta objavilo javni razpis za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
Izbrani bodo torej trije koncesionarji – poleg obstoječe v Celju sta napovedani še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru – za sežig skupno 140.000 ton odpadkov letno.
Pravi čas za ukrepanje
Razpravljavca na okrogli mizi sta se strinjala, da je z uredbo in razpisom Slovenija sicer zamudila, a je zdaj pravi čas za ukrepanje.
»Zdaj je pravi čas, da naslovimo to vprašanje in da najdemo ustrezne odgovore. Stvari se ne zgodijo čez noč, vendar moramo odpadek, ki ga ustvarjajo današnje generacije, v nekem razumnem času tudi rešiti.
Če pogledamo sisteme v razvitih državah, ki dobro delujejo, vidimo, da vsi kot enega ključnih elementov vključujejo tudi termično izrabo odpadkov,« pravi Tomaž Vuk, direktor družbe Alpacem.
K temu prikima tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar, ki kot enega izmed zaskrbljujočih izzivov navede pogosto nekontrolirano gorenje odpadkov.
Višjih stroškov za občane ne pričakujejo
Hebar je potrdil tudi, da se bo eden izmed subjektov iz skupine Javnega holdinga Maribor zagotovo prijavil na razpis za koncesijo: »Zagotovo se bo na razpis prijavil nekdo iz naše družine Javnega holdinga Maribor – bodisi Energetika, bodisi Snaga, bodisi konzorcij ali namensko projektno podjetje. Na to se že pripravljamo.«
Glede pogojev razpisa je Hebar dejal, da predstavljajo poseben izziv, predvsem obvladovanje tveganja in sofinanciranje. Kljub temu pa je pomiril, da bistvenega povečanja stroškov za občane zaradi projekta ne pričakujejo.
»Nikakor ne računamo, da bi se stroški zaradi tega bistveno povečali.
Nasprotno, po vseh naših dosedanjih kalkulacijah predvidevamo, da bomo zagotovili nižje cene, kot bi bile sicer,« je pojasnil.
V luči pomislekov javnosti in transparentnosti je Hebar dejal, da so z obveščanjem že začeli. »Dva kroga okrogle mize sta že bila izvedena. V pripravi imamo novo spletno stran, preko katere bomo sproti obveščali o napredku,« je dejal.
Kot je še pojasnil, ankete v Mariboru kažejo na dobro razumevanje javnosti za reševanje problematike smeti. Na vprašanje, ali bo sežigalnica v Mariboru sledila zgledu estetsko privlačne dunajske sežigalnice Spittelau, je Hebar dejal, da je to zanimiva ideja, a hkrati opozoril, da takšna rešitev prinaša tudi višje finančne stroške.
