Koroška ulica se je med tremi analiziranimi trasami izkazala za najbolj vročo, medtem ko so na delu Smetanove ulice drevesa in stavbe poskrbeli za občutno prijetnejše razmere.
Mariborska kolesarska mreža je v okviru projekta Kolesarjenje pod krošnjami opravila nove meritve temperatur. Tokrat so preverjali razmere na Smetanovi in Koroški ulici ter jih primerjali z že analizirano Gosposvetsko cesto.
Meritve so potekale med 13. in 14. uro, ko je Agencija Republike Slovenije za okolje izmerila 36 stopinj Celzija. Rezultati so znova pokazali, da na toplotno udobje kolesarjev pomembno vplivajo drevesa, senca stavb in zasnova posamezne ulice.
Smetanova ulica prijetnejša od pričakovanj
Smetanova ulica se je med meritvami izkazala za prijetnejšo, kot bi bilo mogoče pričakovati. Na odseku pri Gradbeni gimnaziji so bile temperature občutno nižje kot nekaj sto metrov naprej pri Tehniških fakultetah.
Po pojasnilih Mariborske kolesarske mreže je razlog kombinacija ozke ulice, sence okoliških stavb in gostega drevoreda. Ti dejavniki učinkovito zmanjšujejo segrevanje asfalta in drugih površin.
Tudi na isti ulici se tako lahko razmere na razmeroma kratki razdalji precej razlikujejo.
Koroška najbolj vroča med izmerjenimi trasami
Med Gosposvetsko cesto, Smetanovo in Koroško ulico je bila najbolj vroča Koroška ulica. Čeprav jo obdajajo visoke stavbe, je na njej malo dreves, zato prevladujejo soncu izpostavljene asfaltne in betonske površine.
Temperatura asfalta je dosegla 57,4 stopinje Celzija. Še višjo temperaturo so izmerili na avtomobilu, parkiranem na neposrednem soncu, ki se je segrel na kar 85 stopinj.
Meritve so pokazale tudi velike razlike med bližnjimi avtobusnimi postajališči. Na dveh postajališčih na Koroški ulici, ki sta oddaljeni le približno deset metrov, je bilo skoraj 20 stopinj razlike.
Postajališče na soncu se je segrelo na skoraj 55 stopinj, medtem ko so na postajališču v senci izmerili okoli 37 stopinj.
Površine se v eni uri segrejejo za pet stopinj
Med terenskim delom so opazili še, da se lahko temperatura iste površine v eni uri zviša tudi za pet stopinj Celzija.
To po navedbah Mariborske kolesarske mreže potrjuje, kako hitro se asfalt, beton in druga mestna tla segrevajo v najbolj vročem delu dneva. Obenem meritve kažejo pomen dreves, drevoredov in druge sence v javnem prostoru.
Po prvih treh analiziranih trasah se že kažejo velike temperaturne razlike med ulicami, čeprav so te med seboj oddaljene le nekaj sto metrov. Projekt Kolesarjenje pod krošnjami je namenjen pripravi predlogov za bolj senčne, zelene in na vročino odporne kolesarske povezave v Mariboru.
