Doživljajsko igrišče v Malem betnavskem gozdu že 16 let ponuja prostor za brezplačno igro in druženje. Bi podobna igrišča lahko zaživela tudi drugod po Mariboru?
Doživljajsko igrišče v Malem betnavskem gozdu je že vrsto let priljubljeno zbirališče otrok in mladih, ki lahko tam brezplačno preživljajo prosti čas, raziskujejo, ustvarjajo in se družijo.
Septembra je praznovalo že 16. obletnico delovanja, ob tej priložnosti pa se je znova odprlo tudi vprašanje, ali bi lahko podobne prostore dobili še v drugih delih Maribora.
Pobudo za širitev doživljajskih igrišč je na oktobrski seji mariborskega mestnega sveta podala mestna svetnica Tatjana Frangež.
V njej je izpostavila tudi zapis Mladinsko kulturnega centra Maribor, da je v mestni četrti, kjer se nahaja doživljajsko igrišče, zelo malo brezplačnih prostočasnih aktivnosti, saj se večina teh izvaja v središču mesta oziroma v mestnih četrtih blizu centra.
Frangež je zato predlagala, da bi podobna igrišča uredili tudi drugod po Mariboru, denimo na Teznem, Pobrežju ali na levem bregu Drave. Tako bi tudi otrokom iz drugih mestnih okolišev omogočili brezplačno uporabo varnega prostora za ustvarjanje in igro.
Na občini pobudo pozdravljajo, a opozarjajo na več izzivov
Na Mestni občini Maribor so pobudo pozdravili in poudarili, da se zavedajo pomena kakovostnih, varnih in brezplačnih prostorov, ki otrokom in mladim omogočajo ustvarjalno igro, druženje, raziskovanje in aktivno preživljanje prostega časa.
Ob tem so pojasnili, da ureditev novih doživljajskih igrišč ne pomeni zgolj zagotovitve ustreznega prostora, temveč zahteva tudi strokovno usposobljene zaposlene, organizacijo dejavnosti in sredstva za njihovo izvajanje.
»Doživljajsko igrišče, kakor ga poznamo v Malem betnavskem gozdu, ni zgolj fizično urejen prostor, temveč temelji na posebnem programskem konceptu, ki zahteva ustrezno usposobljene strokovne delavce, kontinuirano izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje sredstev za delovanje in vzdrževanje,« so pojasnili.
Morebitna širitev bi bila zato odvisna od razpoložljivih lokacij, infrastrukture, kadrovskih in finančnih možnosti ter sodelovanja z organizacijami, ki imajo izkušnje z izvajanjem tovrstnih programov.
Kaj načrtujejo v prihodnje?
Na občini sicer poudarjajo, da si prizadevajo za večjo dostopnost dejavnosti za mlade tudi zunaj obstoječih mladinskih centrov. V ta namen so letos objavili javni razpis za spodbujanje razvoja terenskih oblik mladinskega dela.
Izvajalci bodo v okviru razpisa do konca leta 2027 preizkušali različne pristope dela z mladimi v njihovem lokalnem okolju, na podlagi pridobljenih izkušenj pa bodo pripravili predlog modela nadaljnjega izvajanja takšnih dejavnosti v različnih delih mesta.
Kot so pojasnili na občini, terensko mladinsko delo sicer ne more nadomestiti doživljajskih igrišč, lahko pa prispeva k večji dostopnosti kakovostnih in brezplačnih dejavnosti za mlade.
Pobudo za ureditev dodatnih doživljajskih igrišč tako ocenjujejo kot smiselno, vendar konkretnih načrtov za njihovo vzpostavitev za zdaj niso predstavili. Pred morebitno širitvijo bi bilo treba preveriti prostorske, programske, kadrovske in finančne možnosti ter zagotoviti pogoje za dolgoročno delovanje novih igrišč.
