Vrtec na Cvenu od nedavnega obiskuje fantek po imenu Oskar Cimerman. Ko je bil star le nekaj mesecev, je bil diagnosticiran z redko gensko boleznijo.
Njegova mama Sara Vinkovič je dejala, da so bolezen opazili pri treh mesecih, ko se Oskar ni obračal proti staršem. Njuno slutnjo je kasneje potrdila še otrokova pediatrinja.
Oskar ima mrežično distrofijo tipa LCA, zaradi katere je praktično slep, a vida še ni izgubil popolnoma.
»Nek procent, malenkost še vidi. To je dobro za nas, če bo kdaj v prihodnosti na voljo kakšno gensko zdravljenje, saj lahko potem oni vzamejo še zdrave celice,« je povedala njegova mama.
Prihod v vrtec
Oskar je s tekočim šolskim letom začel obiskovati lokalni vrtec, kjer je tudi dobil strokovno pomoč. Po besedah vodje ob prihodu v sam vrtec še ni znal samostojno hoditi.
Vodja vrtca v Cvenu Marjetka Zmazek je dejala, da je Oskar v času treh mesecev samostojno shodil in poudarila, da je to zelo velik korak zanj. Pred kratkim pa je začel uporabljati še belo palico, s katero si slepi in slabovidni pomagajo pri hoji.
Strokovna pomoč
V vrtcu ima tudi spremljevalko, ki mu pomaga pri vsakodnevnih dejavnostih, redno pa priskočita na pomoč še specialistki.
Njegova spremljevalka Mojca Onišak je pojasnila, da Oskarja v vrtcu redno obiskujeta tiflopedagoginja in specialna pedagoginja. Poskušajo pa se še dogovoriti, da bi ga tiflopedagoginja obiskovala tudi doma.
Talne oznake
Da bi Oskarju olajšali navigiranje po vrtcu, so se odločili, da mu poskusijo pridobiti posebne reliefne talne označbe.
»To so oznake, ki potekajo po tleh, s katerimi potem Oskar ob rokovanju s to belo palico po teh oznakah potuje in ga nekako vodijo do želenega cilja,« je pojasnila Marjetka Zmazek.
Za pomoč pri zbiranju denarja za talne oznake, so se obrnili na Društvo Viljem Julijan, cilj je bil zbrati štiri tisoč evrov.
Društvo Viljem Julian
Ko smo vstopili v stik s predsednikom Društva Viljem Julian Nejcem Jelenom, nam je ta takoj povedal veselo novico.
»Ta osnovni cilj je bil že dosežen, seveda, pa bomo veseli, da bomo lahko Oskarju pomagali in omogočili, da bo dobil še druge pripomočke, ki mu bodo v bistvu pomagali pri njegovem življenju, napredku ter večji samostojnosti,« je razložil Jelen.
Žalostna realnost pa je, da se vedno več ljudi zanaša na društvo za pomoč v stiskah, namesto da bi sistemsko uredili.
Tudi v društvu ne razumejo, »zakaj v tej državi ni posluha za tiste, ki so najbolj ranljivi, ki najbolj potrebujejo pomoč, torej za otroke z najtežjimi zdravstvenimi stanji.«
Optimistično v prihodnost
Oskar pa je kljub svoji bolezni, srečen in igriv otrok, ki ima po besedah spremljevalke Mojce, odličen občutek za ritem in ima rad glasbo nasploh. Dodala je še, da so ga vrstniki v vrtcu sprejeli takšnega, kot je.
»Z nami je zrasel, mi smo ga sprejeli in on nas. Tako da nam je v zelo veliko veselje, da imamo takšno priložnost se z njim učiti, on pa z nami,« je še dodala.
Njegova mama je hvaležna ljudem, ki so bili in so pripravljeni pomagati, pravi pa, da jim ne preostane drugega kot upati, da bo morda kdaj v prihodnosti spet videl lepoto, ki obdaja njegov dom.
Starejše novice
