Učiteljica in naturopatinja Katarina Goričan je v odmevnem zapisu na družbenih omrežjih opozorila na čustveno podhranjenost mladih, nasilje med vrstniki in pomanjkanje empatije v šolskem sistemu.
Mariborska profesorica in naturopatinja Katarina Goričan je na družbenem omrežju Facebook prejšnjo sredo objavila daljši zapis, v katerem je opisala pretresljivo izkušnjo iz razreda in ob tem opozorila na, kot pravi sama, vse večjo čustveno stisko mladih ter pomanjkanje sistemskih rešitev v slovenskem šolstvu.
»'Ustrelite se!' mi je včeraj glasno in ostro vpričo celega razreda zabrusil sicer miren, tih dijak. Postavil se je predme in mi odločno zaprl pot,« je zapisala.
»Šele na prigovarjanje sošolcev kaj vendar počne in da naj se umakne, se mi je umaknil. Brutalno? Da. Zrelo za najtežji ukor? Zagotovo. A v 25 letih profesorske kariere sem v tej grožnji takoj slišala nekaj drugega: neznanski krik stiske, ki je prebila vse jezove,« je dodala.
»Njegova izjava ni bila napad name, ampak projekcija lastne nemoči«
Profesorica je pojasnila, da dijaka pozna kot mirnega, spoštljivega in ustvarjalnega mladeniča, ki se rad posveča risanju. Po njenem mnenju je izbruh posledica dolgotrajne osebne stiske, slabih ocen in medvrstniškega nasilja.
»Je žrtev žaljivk in norčevanja sovrstnikov, ki traja že leta, pa nihče zares ne ukrepa. V šoli mu ne gre, slabe ocene in frustracije se kopičijo,« je zapisala.
Ob tem je poudarila: »Njegova izjava ni bila napad name, ampak projekcija lastne nemoči. In ogledalo sistema, v katerem čustvena podhranjenost vodi do radikalizacije in strelskih pohodov, če bomo tako nadaljevali.«
Po njenem mnenju takšni dogodki kažejo na širši problem družbe in šolskega sistema, ki po njenem prepričanju zanemarja čustveni razvoj mladih. Kaznovanje brez reševanja izvora težave ne prinaša rešitev. Po njenem mnenju je kaznovanje simptomov »kot uporaba neučinkovitega gasilnega aparata, ki ne ugasne ognja, ampak le razpiha dim.«
Kritična je bila do sistema, ki po njenem ustvarja »suficit informacij in deficit srca«
»Na eni strani imamo presežek informacij, ki jih šola neizprosno zahteva, na drugi strani pa strašljiv deficit srca in empatije,« je opozorila. Dodala je, da mladi po njenem mnenju iz šol pogosto odhajajo nepripravljeni na življenje in brez ustreznih čustvenih kompetenc.
Dodala je, da so nasilje, huliganstvo in družbena agresija posledica istega problema: »Od mrtvega psa na plakatu do nasilja v domovih za starejše ali huliganstva na stadionih – vse to so le obrazi iste pošasti: vzgojne suše.«
»Mladina je ogledalo družbe, v kateri odrašča«
Profesorica meni, da današnje mladine ni mogoče označiti zgolj za nevzgojeno.
»Mnogi pravijo, da je mladina nevzgojena. Jaz pravim, da je neregulirana. In čustveno podhranjena,« je zapisala. Ob tem je poudarila, da mladi odraščajo v okolju, kjer tudi odrasli pogosto konflikte rešujejo z agresijo in izključevanjem.
»Samo poglejte naše stadione, komentarje na spletu, poglejte, kako se odrasli pogovarjamo med sabo. Mladina je le ogledalo družbe, v kateri odrašča. Če odrasli svojo stisko rešujemo z agresijo in izključevanjem, kje naj bi se oni naučili česa drugega?« se sprašuje.
Poziv odločevalcem: »Kje je interventni zakon za slovensko šolstvo?«
V zaključku zapisa je pozvala odločevalce k sistemskim spremembam na področju vzgoje, duševnega zdravja in preventive.
»Potrdili ste interventni zakon za Slovenijo, kje pa je interventni zakon za slovensko šolstvo?« je zapisala.
Ob tem opozarja, da brez načrtnega razvijanja empatije in odnosov družba dolgoročno ne more delovati zdravo: »Šola ne sme biti le tovarna podatkov do mature, ampak prostor, ki zaliva in neguje otroške duše, da te ne postanejo izsušene in trde.«
Svoj zapis je zaključila s pozivom: »Potrebujemo učinkovit namakalni sistem empatije od vrtca dalje. Ni suša samo na poljih, predolgo že traja tudi v šolah. Zalijte tam, kjer je najbolj suho. Zdaj.«
