Hiša Stare trte je julija zaradi prenove notranjih prostorov zaprla svoja vrata, obiskovalci pa so bili preusmerjeni v Kulturno četrt Minoriti, kjer so v tem času potekali dogodki in degustacije.
»Tako kot nekoč v Rim, zdaj vodijo vse poti do Hiše najstarejše trte, saj smo uspešno povezali ključne zgodovinske točke mesta. Ne gre le za ta objekt, ampak za njegovo vrednost na območju naše vinorodne regije,« je ponosno povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
Za zasnovo sta poskrbela arhitekt Stojan Skalicky in kustos iz Umetnostne galerije Maribor Jure Kirbiš, ki sta poskrbela, da so prenovljeni prostori še bolj prijazni obiskovalcem, hkrati pa nudijo vse potrebne informacije o objektu in zgodovini enega najpomembnejših mariborskih biserjev.
Projekt v vrednosti dobrih 700 tisočakov
Po petih mesecih dela, je Hiša najstarejše trte na svetu spet pripravljena, da sprejme obiskovalce. Pokukali smo v njeno prenovljeno notranjost. Nekaj detajlov še manjka, zato bo uradna otvoritev prostorov v prihodnjih dneh, še pred koncem leta.
Celotna vrednost prenove je znašala dobrih 700.000 evrov z davkom na dodano vrednost. Poleg gradbeno-obrtniških del je bila opravljena prenova električnih in strojnih inštalacij, stranišč, zamenjana so bila tudi okna.
»Prenova bo pomagala tudi medgeneracijskim prenosom vinogradniške tradicije ter dokazala, da živimo v kraju, kjer znamo pravilno piti vino - raje deci dobrega kot liter-liter. Pomeni tudi, da bomo uživali lokalno pridelano hrano in bili, upam, dolgoročno bolj prehrambeno samooskrbni,« je pojasnil Arsenovič.
K projektu sta precejšen delež prispevala tudi Mestna občina Maribor in ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport:
»Obnova sodi v širša prizadevanja ministrstva, da v skladu s strategijo razvoja turizma ponudimo prvovrstna turistična doživetja. Prenovljeni prostori so zdaj bistveno bolj osredotočeni na uporabniško izkušnjo tistega, česar imamo v naši regiji v izobilju,« je povedal Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Velik doprinos k turizmu v Mariboru
Po besedah direktorja Zavoda za turizem Maribor Jureta Struca se Maribor kot turistična destinacija vztrajno vzpenja proti evropskemu vrhu, k temu bo seveda pripomogla tudi prenovljena Hiša najstarejše trte.
Pri tem izpostavlja, da se vse več turistov na poti do hrvaškega morja ustavi tudi pri nas.
»Turizem je ena od tistih panog, ki nas združuje in povezuje. Z raziskovanjem različnih destinacij zmanjšujemo pritisk, ki ga postavljajo meje, spori in konflikti.«
Struc je postregel tudi s podatki, da je Hiša najstarejše trte v preteklih 17 letih sprejela več kot 700 tisoč obiskovalcev ter gostila več kot 400 dogodkov in več kot 30 tisoč degustacij: »S pomočjo teh podatkov lahko sklepamo, v katero smer gre razvoj Stare trte.«
Komentarji (5)
Gre za protokolarni objekt ,ki ne prinaša denarja ampak privilegije posameznim purgarjim .
Jaz mam tudi vinsko klet ,pa prosim,da mi jo MOM obnovi.Zakaj,da bo lahko samozvani Pubeci (novodobni vinarji,ki ne plačujejo davka) lahko tu prodajali njihova precenjena vina.Razumel bi ,da se tukaj prodajajo biološko pridelana vina in njihovi proizvodi.Precenjena zato,ker so 25x špricana in drugače obdelana z kemikalijami.Potem pa še naj jaz dam zato 4 eu za deci.Flaša 40 eur.
Kdo je umsko zaostal?
Kje je zdaj smisel obnove te stavbe,ki so jo že predhodniki 4x obnavljali sedaj pa spet.Kaj je to od tega občinski servis.
Nič,tisti hochštapleri mariborski so si to za sebe postavli,da se ga bojo lahko zastonj nacejavali.Pa to ni faušija,daleč od tega.Če že obnova,na stroške vinarjeh ,ki želijo tukaj prodajat svoje čmige.Verjamem ,da takšno financiranje v 100 letih ne bi šlaskozi.In zakaj vprašam La costejo se mora občinski denar metat skozi okno.
Zato,ker je streljal tam tvoja parcela in boš jih vozo gratis tankat tja.Ni čudno da iiz tega Maribora ne bo nikoli nič ,ker ga prenašamo.Maribor bo šel v anale zgodovinskih knjig ,kako propada v letih 2018-2024.
MRš
715000 eur za notranjo obnovo tega prostora? Pa saj niso normalni. Me res zanima ,koliko je šlo od tega zneska v posamezne žepe?Če dnar za obnovo ne gre iz županovega žepa,naj se na veliko troši.
Edina država (in to nam vsi zavidajo, pravi mastnolasec), kjer si žabec omasti brke, čeprav jih nima.
Koliko krat smo mi Mariborčani (ne vi s fotografij, ki niti slučajno niste poznavatelji vina) prenovili hišo stare trte, ki je občini s svojim pozitivnim poslovanjem prinesla že milijone evrov (malo morgen)? Koliko gostov, ki so v tej hiši kaj plačali, in ne se samo pačili na občinske stroške, je šlo skozi hišo? Koliko je Hiša stare trte v svojem obstoju naredila prometa v evrih in ne "naročilnicah" občine?