Pobudniki Medgeneracijskega festivala bezga 2026 so tudi letos uspešno povezali štiri domove za starejše v skupnem cilju priprave domačega bezgovega sirupa.
Družbeno odgovoren projekt medgeneracijskega sodelovanja je bil prvič izveden leta 2020, ko je bila večina slovenskih domov za starejše zaradi epidemije zaprta za obiske.
Na pobudo predsednika Hortikulturnega društva Maribor Boruta Ambrožiča je takrat zaživel projekt, ki je združil znanje vseh generacij in v ospredje postavil enega najbolj prepoznavnih domačih sirupov v Sloveniji.
Povabilu Hortikulturnega društva Maribor in Višje strokovne gostinske in turistične šole Maribor so se letos odzvali Dom pod gorco, Dom starejših občanov Tezno, SeneCura Dom starejših občanov Maribor in Center starejših DEOS Idila. Vsak dom je izbral svojo ekipo kuharskih entuziastov, ki so se v zadnjem tednu meseca maja zbrali v šolski kuhinji na Cafovi ulici 7.
Prostovoljci Hortikulturnega društva Maribor so dan prej na obronkih Urbana nabrali bezgove cvetove in jih dostavili v učno kuhinjo, kjer sta zbrane pozdravila Borut Ambrožič in direktorica šole Mojca Polak.
Udeleženci so se pod njenim mentorstvom preizkusili v pripravi sirupa in uspešno napolnili 34 steklenic.
Projekt so tudi letos podprli v nakupovalnem središču Europark Maribor in podjetju Saint Lorenz iz Lovrenca na Pohorju.
Tradicija in vsestranska uporabnost bezga
Sezonska brezalkoholna pijača je vezana na cvetenje navadnega ali črnega bezga, ki je razširjen po vsej Sloveniji na gozdnih jasah, robovih in posekah. Pogosto ga zasledimo ob hišah, saj že od nekdaj velja verovanje, da rastlina prinaša srečo. V preteklosti so neveste del bezgovega lesa na skrivaj dajale ženinom v žepe, saj naj bi to zagotavljalo zvestobo.
Bezgovi cvetovi in jagode so vsestransko uporabni v kulinariki in ljudski medicini. Čaj iz posušenih cvetov je še danes pogosto domače zdravilo proti prehladu, beli in dišeči cvetovi pa maja in junija ponujajo obilico cvetnega prahu.
Črni bezeg je dobil ime po jagodah, ki dozorijo avgusta in septembra ter predstavljajo hrano za ptice in surovino za marmelade. Slovenci že od nekdaj pripravljajo domač sirup in ocvrte bezgove cvetove, saj je ta divja rastlina v preteklosti pomenila dobrodošlo dopolnilo domači prehrani.
Recept za pripravo bezgovega sirupa
Bezgove cvetove je pomembno nabirati ob sončnem vremenu v dopoldanskem času, ko so najbolj aromatični. Pri nabiranju jih čim manj stresamo, da ohranimo cvetni prah. Nabrane cvetove previdno sortiramo in odstranimo morebitno listje ter žuželke. Za pripravo potrebujemo 30 bezgovih cvetov, tri litre vode, tri kilograme sladkorja in 50 gramov citronke.
Po želji lahko dodamo rezine limone, mete ali jagod.
V velik lonec dodamo vodo in sladkor ter na zmerni temperaturi mešamo, dokler se sladkor popolnoma ne raztopi. Lonec nato odstavimo, da se vsebina delno ohladi. V mlačno tekočino zamešamo citronko in bezgove cvetove ter dobro premešamo. Lonec pokrijemo in vsebino pustimo stati na sobni temperaturi 24 ur, saj s tem dobimo močno aromo.
Naslednji dan tekočino precedimo, jo ponovno segrejemo in nalijemo v predhodno sterilizirane steklenice, kar zagotavlja obstojnost do naslednje sezone.
Recept za pripravo bezgovega čaja
Tudi za čaj cvetove nabiramo v dopoldanskem času ob lepem vremenu. Potrebujemo več deset bezgovih cvetov, ki jim odstranimo debelejša zelena stebelca in jih v tankem sloju porazdelimo po papirju na ravni površini.
Sušenje naj poteka do sedem dni v zračnem in senčnem prostoru, s čimer cvetovi ohranijo prepoznavno belo-rumenkasto barvo.
Posušene cvetove shranimo v papirnate ali platnene vrečke, da preprečimo nastanek plesni. Za skodelico čaja potrebujemo pet gramov suhih bezgovih cvetov in en liter vode ter poljubno sladilo. Cvetove prelijemo z vročo vodo, počakamo pet minut in tekočino precedimo.
