Evropski projekt RESTART za zdaj s šestimi rešitvami glede recikliranja gradbenih odpadkov.
Podjetje Nigrad danes gosti številne strokovnjake, ki izmenjujejo mnenja in dobre praske glede ponovne uporabe gradbenih odpadkov.
Količina gradbenih odpadkov v Sloveniji namreč naglo raste. Leta 2020 je pri nas nastalo 4,5 milijona ton gradbenih odpadkov, leta 2021 šest milijonov ton in leta 2022 že 8,6 milijona ton, kar je največja statistično zabeležena količina gradbenih odpadkov.
Zaradi številnih izzivov, s katerimi se gradbeni sektor sooča, se je Nigrad že pred dvema letoma pridružil evropskemu projektu Restart, ki teži k recikliranju teh odpadkov in bo trajal do leta 2030.
Deset let do sprememb?
Sergej Gutsmandl, vodja razvoja in koordinator projekta Restart v Nigradu, je dejal, da so središču današnje debate gradbeni odpadki, pa tudi digitalizacija in umetna intelegenca.
»Iščemo rešitve, kam s tem odpadki. Rešitev vidim v oblikovanju večjih regijskih centrov, ki bi se ukvarjal z njihovo predelavo. Nam pa še vedno manjka izkušenj in pa kadra, ki bi se s temi zadevami ukvarjal. Če se bomo resno zavzeli za te teme, nam manjka pet do deset let, da bi naredili večji preskok,« je dejal Gutsmandl.
Domen Mongus s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je bil šokiran nad količino popisanih ilegalnih odlagališč, predstavil pa je tudi moč umetne inteligence v tem projektu.
»Trenutno se ukvarjajmo z modelom, ki bi znal natančno oceniti, kakšna je verjetno pojavitve takšnega odlagališča. Z analizo modela lahko ugotovimo marsikaj, tudi družbene vplive na okolje,« je razložil.
Za zdaj šest rešitev
Mateja Simčič, vodja projekta RESTART in sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je spomnila, da je namen projekta doseči neko sprejemljivo rešitev, da bi se del teh odpadkov predelal in ponovno uporabil.
Za zdaj se nakazuje šest rešitev. Ena od njih je revitalizacija neuporabnih kamnolomov, po kateri bi se lahko uporabili reciklirani materiali. Na Ptujskem jezeru se denimo črpa mulj, iz katerega z določenimi postopki dobijo izdelke za protiplavno zaščito.
V Mariboru se predvsem posvečajo preprečevanju ilegalnih odlagališč, izpostaviti pa velja še center v Dogošah, kjer se bodo izdelovali izdelki iz gradbenih materialov. V Puconcih naj bi iz odpadkov na odlagališču pridobivali fosfor.
