Nekdanja Velika kavarna je več kot stoletje soustvarjala družabno življenje Maribora. V njenih prostorih so nastopale glasbene legende, delovala sta kazino in Salon uporabnih umetnosti. Za zastrtimi okni zdaj poteka prenova, ki napoveduje novo poglavje.
Ko danes pogled na Glavni trg zdrsne proti Staremu mostu, je ena prvih stavb, ki pritegne pozornost, nekdanja Velika kavarna. Zgrajena je bila leta 1913 in že več kot stoletje predstavlja eno najbolj prepoznavnih arhitekturnih podob Maribora.
Velika kavarna ima za sabo vsekakor pestro zgodovino. V svoji zgodovini je zgradba večkrat spremenila ime, najprej so jo imenovali Teresiennhof oziroma Terezin dvor, nato Velika kavarna, sledil je Casino, od 2012 pa je bila znana tudi pod imenom Salon uporabnih umetnosti. Salon je vrata zaprl leta 2019.
V markantni stavbi na Glavnem trgu v Mariboru se po letih zatišja znova nekaj dogaja. Kaj nastaja za zastrtimi okni in kdaj bo stavba znova zaživela, za zdaj ostaja skrivnost. Mladi pravnik Anže Žunko, ki je leta 2023 prevzel Veliko kavarno, svojih načrtov namreč ne razkriva.
Nastala je skupaj z novim mostom čez Dravo
Začetki Velike kavarne segajo v čas intenzivnega razvoja Maribora pred prvo svetovno vojno. Ob gradnji novega mostu čez Dravo sta podjetnika Josef in Rudolf Franz prepoznala poslovno priložnost ter kupila več stavb na južnem delu Glavnega trga. Te so porušili in na njihovem mestu začeli graditi novo poslovno-stanovanjsko palačo.
Stavbo sta poimenovala Theresienhof v spomin na svojo mater Terezijo. Načrte je pripravil graški arhitekt Leo Cerny, gradnjo pa je vodil mariborski stavbni mojster Rudolf Kiffman.
Najmodernejša kavarna na Štajerskem
Velika kavarna je vrata odprla septembra 1913, le dva tedna po odprtju novega mostu.
Takratni časniki so odprtje opisovali kot enega največjih družabnih dogodkov v mestu. Stavbo so osvetljevale pisane luči, igral je orkester, notranjost pa je veljala za eno najsodobnejših daleč naokoli. Marburger Zeitung jo je označil celo za najmodernejšo kavarno na Štajerskem.
Poleg kavarne so bili v stavbi še restavracija, biljardnica, igralnica, trgovine in prostorna stanovanja.
Nemško ime je povzročalo burne razprave
Po prvi svetovni vojni in priključitvi Maribora Kraljevini SHS je ime Theresienhof postalo predmet številnih polemik. Slovenski časniki so zahtevali poslovenjenje imena, saj je nemški napis simboliziral prejšnjo oblast. Stavba je v začetku dvajsetih let dobila slovensko ime Velika kavarna, nemško ime pa je dokončno izginilo leta 1930.
Kljub političnim napetostim je kavarna ostala eno najpomembnejših družabnih središč Maribora. V njej niso stregli le kave, temveč so gostili plese, koncerte, predstave in številne družabne dogodke.
Od Velike kavarne do Casinoja in zatočišča za umetnike
Po drugi svetovni vojni je bila stavba podržavljena. Leta 1948 so temeljito prenovili gostinske prostore, nekaj let pozneje pa je začelo delovati gostinsko podjetje Velika kavarna. Kavarna je delovala vse do leta 1979.
Po skoraj desetletju praznih prostorov so leta 1989 v objektu uredili igralnico, ki je tam delovala dve desetletji. Casino Maribor, ki je na začetku lepo posloval, je v letu 2008 prizadela finančna kriza, zaradi česar je prišel v stečaj.
Po zaprtju je stavba dobila novo vsebino, saj je v njej od leta 2013 deloval Salon uporabnih umetnosti, ki je združeval kavarno, galerijo in kulturni prostor. Salon je vrata zaprl leta 2019.
Po 27 letih padla odločitev o lastništvu
Leta 2020 se je po 27 let trajajočem denacionalizacijskem postopku stavba vrnila dedičem družine Franz. Ena izmed najprepoznavnejših mariborskih stavb je tako po skoraj treh desetletjih dobila novo lastnico, v Ameriki živečo Izoldo Thalmann. Ta je lastništvo prejela zaradi smrti denacionalizacijskega upravičenca in njenega moža, v Parizu rojenega otorinolaringologa Rudigerja Thalmanna. Ta je umrl leta 2020 v 90. letu starosti v Združenih državah Amerike.
Stavba je sicer že od leta 1992 zaščitena kot kulturni spomenik.
Kakšna je prihodnost nekdanje Velike kavarne?
V hiši je deset stanovanj, ki so velika 120 kvadratnih metrov in več poslovnih prostorov. Mariborčani imajo na eminentno stavbo različne spomine. Kavarna je imela v svojem času, ko so se drugi osvetljevali še na plinske svetilke, že svoj generator in je bila na visoki ravni, kar se tiče opremljenosti.
V šestdesetih letih so Mariborčani v tej kavarni lahko hodili na plese in ostale družabne dogodke, kjer so spoznavali nove ljudi.
V Veliki Kavarni sta svojo kariero pričela Alfi Nipič in Ivo Robič, koncerte pa sta imeli tudi Neca Falk in Marjana Držaj.
Za zastrtimi okni nekdanje Velike kavarne trenutno potekajo obnovitvena dela. Hiša na naslovu Glavni trg 1 v Mariboru bo tako kmalu začela novo poglavje svoje zgodovine.
