Mariborčani so varuhu človekovih pravic izpostavili številne težave, od dolgotrajnih sodnih postopkov in družinskih sporov do stanovanjske problematike.
Namestnika varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih in Jože Ruparčič sta danes v prostorih Mestne občine Maribor prisluhnila prebivalcem Maribora in širše regije, ki menijo, da so jim bile kršene njihove pravice oziroma so potrebovali nasvet pri nadaljnjih pravnih poteh.
Obisk je potekal v okviru poslovanja varuha človekovih pravic zunaj sedeža institucije v Ljubljani. Takšni obiski so namenjeni predvsem temu, da se ljudem omogoči neposreden pogovor s predstavniki varuha in olajša dostop do pomoči.
Tokrat so se pogovori dotaknili precej različnih področij, vendar mariborske težave po oceni namestnikov bistveno ne odstopajo od tistih, s katerimi se srečujejo tudi drugod po Sloveniji.
»Problematika v Mestni občini Maribor je zelo podobna oziroma ne izstopa od drugih problematik v drugih mestih,« je po opravljenih pogovorih povedal Jože Ruparčič.
Od družinskega nasilja do stanovanjskih težav
Med vprašanji, s katerimi so se prebivalci obrnili na predstavnike Varuha, so bili družinsko nasilje, dolgotrajni sodni postopki, stanovanjska problematika ter vprašanja, povezana s skrbjo za ljudi z demenco.
Odprlo se je tudi vprašanje digitalnih podpisov pri izražanju podpore volivcev kandidatom za župana.
Med izrazitejšimi težavami je bila družinska problematika, predvsem primeri, povezani z razhodi oziroma ločitvami in postopki, ki temu sledijo. Pri tem lahko dolgotrajnost postopkov posebej prizadene otroke.
»Največja kolateralna škoda so otroci,« je ob tem opozoril Ruparčič.
Veliko vprašanj zaradi sodnih postopkov
Tudi Ivan Šelih je izpostavil predvsem težave, povezane s sodnimi postopki. Prebivalci so se na varuha obrnili zaradi civilnih postopkov, mejnih sporov, dolžniških razmerij, izvršilnih postopkov ter nezadovoljstva z izidi nekaterih postopkov.
Predstavniki varuha lahko posameznikom ob takšnih obiskih pomagajo predvsem z nasvetom, katere možnosti še imajo na voljo, in jih usmerijo na ustrezne pravne poti.
Šelih je pojasnil, da so neposredni pogovori koristni tako za ljudi kot za institucijo varuha, saj lahko v posameznih primerih preverijo, kakšne možnosti za nadaljevanje postopkov še obstajajo, ter ponudijo konkretno pomoč v okviru svojih pristojnosti.
Ob tem pa je poudaril pomembno omejitev: varuh se v odprte sodne postopke ne more vpletati. Pri obravnavanju pobud je treba pred oblikovanjem zaključkov pridobiti tudi širšo sliko primera in slišati vse vpletene strani.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, katere obisk v Mariboru je bil sprva napovedan, se današnjega poslovanja zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti. Namestnika sta ob koncu prenesla njene pozdrave in zahvalo Mestni občini Maribor za omogočeno izvedbo obiskov.
Institucija varuha sicer zunaj svojega sedeža posluje že več kot tri desetletja. Predstavniki praviloma približno enkrat mesečno obiščejo različne kraje po Sloveniji, kjer se lahko predhodno prijavljeni posamezniki z njimi osebno pogovorijo o morebitnih kršitvah svojih pravic.
