Kako mariborski otroci prihajajo v šolo? Med posameznimi šolami so velike razlike - ponekod več kot polovico prihodov opravijo z avtomobilom, drugod večina otrok pride brez spremstva odraslih.
Kako mariborski osnovnošolci dejansko prihajajo v šolo? Peš, s kolesom, avtobusom ali jih do šolskih vrat pripeljejo starši?
Odgovore prinaša anketa o prihodih učencev v osnovne šole v Mestni občini Maribor. Anketa je bila izvedena med 7. aprilom in 9. majem 2025, večina podatkov pa je bila zbrana aprila.
Vključili so učence 3., 5. in 7. razredov na 18 osnovnih šolah, skupaj pa evidentirali 11.098 prihodov v šolo in 1018 odsotnosti.
Pri tem je pomembno opozorilo: ne gre za 11.098 različnih učencev, ampak za posamezne zabeležene prihode po dnevih. Isti otrok je bil lahko v enem tednu evidentiran večkrat in je lahko različne dni v šolo prišel na različne načine.
Največ otrok pride peš, a avtomobil ne zaostaja veliko
Najpogostejši način prihoda je bila samostojna hoja oziroma prihod s skirojem, rolerji, kotalkami ali rolko. Takšnih prihodov je bilo 4494 oziroma 40,5 odstotka.
Z avtomobilom je bilo opravljenih 4034 prihodov oziroma 36,3 odstotka.
Samostojno s kolesom je bilo opravljenih 334 prihodov oziroma samo tri odstotke, še 1,1 odstotka prihodov pa je bilo s kolesom v spremstvu odraslega.
Z javnim avtobusom je bilo opravljenih 8,1 odstotka prihodov, s šolskim avtobusom ali kombijem 4,4 odstotka, z vlakom pa le pet evidentiranih prihodov oziroma 0,05 odstotka. Souporaba avtomobila je predstavljala 1,4 odstotka vseh prihodov.
Če seštejemo aktivne oblike prihoda, te predstavljajo 49,8 odstotka vseh zabeleženih prihodov, avtomobilski prihodi pa 37,7 odstotka.
Avtomobil tako po ugotovitvah gradiva ostaja zelo močno prisoten pri vsakodnevnih poteh v šolo.
Brez odraslih približno štirje od desetih
Delež prihodov brez spremstva odraslih je znašal 43,5 odstotka. Sem sodijo samostojni prihodi peš oziroma s skirojem, rolerji, kotalkami ali rolko ter samostojni prihodi s kolesom.
Avtorji gradiva ocenjujejo, da podatek kaže na razmeroma veliko samostojnost otrok, hkrati pa tudi na prostor za izboljšanje pogojev za varne in aktivne prihode v šolo.
Pri tretješolcih skoraj vsak drugi prihod z avtomobilom
Način prihoda se precej spreminja s starostjo otrok.
Pri učencih 3. razreda je bilo kar 48,1 odstotka prihodov z avtomobilom, brez spremstva odraslega pa le 29 odstotkov. Samostojno je s kolesom prišlo 1,1 odstotka učencev, javni prevoz pa je predstavljal 4,1 odstotka prihodov.
Pri petih razredih je delež avtomobilskih prihodov padel na 33,4 odstotka, brez odraslih pa je bilo opravljenih že 48,1 odstotka prihodov.
Pri sedmošolcih je delež avtomobila znašal 27,3 odstotka, brez spremstva odraslih pa je bilo že 53,5 odstotka prihodov. Samostojno kolesarjenje se je pri tej skupini povzpelo na 6,2 odstotka, javni prevoz pa na 12,8 odstotka.
Avtorji zato največji potencial za spremembe vidijo prav pri mlajših učencih, predvsem tretješolcih, pri katerih bi morali ukrepi vključevati tudi starše.
Na Osnovni šoli Kamnica z avtomobilom več kot polovica prihodov
Še izrazitejše so razlike med posameznimi šolami. Najvišji delež prihodov z avtomobilom je anketa zaznala na OŠ Kamnica - 56,4 odstotka. Sledi Osnovna šola Rada Robiča Limbuš s 56,1 odstotka, na Osnovni šoli Ludvika Pliberška pa delež znaša 52,1 odstotka.
Visoke deleže imajo še:
- Osnovna šola Malečnik - 49,3 odstotka,
- Osnovna šola Martina Konšaka – 43,9 odstotka,
- Osnovna šola Franca Rozmana - Staneta – 41,5 odstotka,
- Osnovna šola Janka Padežnika – 41,1 odstotka.
Povsem drugačna slika na nekaterih drugih šolah
Na drugi strani so šole, kjer je delež prihodov brez spremstva odraslih bistveno višji.
Najvišjega ima Osnovna šola Leona Štuklja, 67,8 odstotka.
Sledijo:
- Osnovna šola Borcev za severno mejo – 64,3 odstotka,
- Osnovna šola Slave Klavore – 58,6 odstotka,
- Osnovna šola Franceta Prešerna – 58,2 odstotka,
- Osnovna šola Angela Besednjaka – 56,5 odstotka,
- Osnovna šola Prežihovega Voranca – 55,6 odstotka,
- Osnovna šola Martina Konšaka – 54,3 odstotka.
Pri teh podatkih je pomembna tudi lega posameznih šol. Med šolami z največjim deležem prihodov z avtomobilom so Kamnica, Limbuš in Malečnik, ki pokrivajo tudi bolj razpršena območja na obrobju Maribora, zato imajo tamkajšnji učenci drugačne možnosti za prihod v šolo kot otroci v strnjenem mestnem okolju.
Oddaljenost od šole in značilnosti šolskega okoliša lahko vplivajo na izbiro prevoza, vendar podatki sami ne pojasnjujejo razlogov, zakaj starši oziroma učenci izberejo posamezen način prihoda.
Predlagajo ukrepe za posamezne šole, ne ene rešitve za vse
Ena glavnih ugotovitev gradiva je, da zaradi tako velikih razlik med šolami enotni ukrepi za vse niso smiselni.
Predlagajo, da Mestna občina Maribor skupaj s šolami, strokovnimi službami ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravi ukrepe glede na razmere pri posamezni šoli.
Med prioritetami navajajo šole z visokim deležem prihodov z avtomobilom, izboljšanje pogojev za samostojno hojo, varnost poti tretješolcev, ureditev prostora neposredno pred šolami, varne točke za odlaganje otrok stran od šolskega vhoda, izboljšanje pogojev za kolesarjenje ter varne dostope do avtobusnih postajališč in šolskih prevozov.
Predlagajo tudi, da bi način prihodov otrok v šolo spremljali redno, na primer enkrat letno, saj bi tako lahko preverjali, ali se prometne navade spreminjajo in ali imajo sprejeti ukrepi učinek.
O predlogih tudi mestni svet
Lista kolesarjev in pešcev mestnemu svetu predlaga več sklepov. Med drugim naj bi mestni svet rezultate ankete uporabil kot strokovno podlago pri načrtovanju varnih šolskih poti in urejanju prometa okoli šol.
Za šole z največjim deležem prihodov z avtomobilom naj bi pripravili posebne ukrepe za zmanjševanje avtomobilskega pritiska neposredno pred šolami.
Predlagano je tudi redno spremljanje prihodov ter vključevanje osnovnih šol v pripravo nadaljnjih rešitev.
