Kako bo Maribor zaščitil prebivalce ob jedrski nesreči? To razkriva občinski načrt

Ali se Maribor res zaveda nevarnosti jedrske nesreče? Kako bi mesto reagiralo, če bi prišlo do izpusta radioaktivnih snovi iz Nuklearne elektrarne Krško ali celo do nesreče v jedrski elektrarni v tujini? Ali pa, če bi nad mestom strmoglavil satelit z radioaktivnim tovorom? 

Mestna občina Maribor je pripravila natančen načrt zaščite in reševanja, ki odgovarja na ta vprašanja in predvideva ukrepe za zaščito prebivalcev. 

V primeru katerekoli jedrske ali radiološke nesreče je najpomembnejše hitro in jasno obveščanje, pravilna zaščita ter učinkovita organizacija reševalnih ekip. 

V nadaljevanju preverite, kakšen je načrt Mestne občine Maribor, če bi kdaj res prišlo do takšnih izrednih dogodkov.

Zmanjšanje posledic nesreč

Cilj občinskega načrta je zmanjšati posledice teh nesreč, predvsem deterministične in stohastične učinke ionizirajočega sevanja.

Mestna občina Maribor je tudi občina, ki sprejema evakuirane prebivalce iz Posavske regije v primeru jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško, zato je izdelan tudi načrt sprejema in oskrbe le teh.

Ta načrt pa ne ureja pripravljenosti Mestne občine Maribor na teroristične napade z uporabo radiološkega orožja, ker to ureja posebni Načrt zaščite in reševanja ob terorističnem napadu in ne ureja pripravljenosti ob drugih jedrskih in radioloških dogodkih, ki jih ni v občinski oceni ogroženosti.

Jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško

Prva situacija, za katero ima Mestna občina Maribor izdelan načrt, je nesreča v Nuklearni elektrarni Krško, ki je približno 68 kilometrov oddaljena od Maribora. 

V primeru večjega izpusta radioaktivnih snovi bi mestna občina izvedla celovite zaščitne ukrepe. 

Prvi korak bi bil obveščanje prebivalcev s sirenami in javnimi mediji, sledilo pa bi zaprtje v notranjih prostorih (zaklanjanje) ter distribucija jodovih tablet, ki ščitijo ščitnico pred radioaktivnim jodom. 

Na posebej ogroženih območjih bi aktivirali službe civilne zaščite za izvedbo dekontaminacije, uporabe zaščitne opreme in nadzora lokalnih virov pitne vode in hrane​​, je razvidno iz dokumenta.

Jedrska nesreča v tujini

Drugi možni scenarij obravnava jedrsko nesrečo v tujini, katere vpliv bi dosegel Maribor. Mestne oblasti bi v tem primeru nadzirale širjenje radioaktivnega oblaka, ocenjevale morebitno onesnaženje in izvajale nujne zaščitne ukrepe. 

Te ukrepe bi izvedli na podlagi rezultatov izrednega monitoringa, ki bi vključeval nadzor nad kontaminacijo zraka, vode in hrane. 

Ob morebitnem prehodu radioaktivnega oblaka bi prebivalce pozvali k uporabi zaščitnih mask in zaužitju jodovih tablet. 

Dodatno bi bili obveščeni o priporočilih glede prehrane in uporabe lokalnih virov. Mestne oblasti bi poskrbele tudi za zaščito domačih živali in po potrebi omejile gibanje​​.

Radiološka nesreča – padec satelita z radioaktivnimi snovmi

Zadnji scenarij se nanaša na radiološko nesrečo, ki bi nastala ob nenadzorovanem padcu satelita z radioaktivnimi snovmi na območje Mestne občine Maribor. 

V tem primeru bi občina najprej uvedla izreden nadzor radioaktivnosti, nato pa izvedla preventivne ukrepe, kot so zaklanjanje in omejitev uporabe kontaminiranih živil ter vode. 

Zaradi trkov satelitov bi lahko bili ogroženi predvsem prehrambni pridelki, kot so sveža zelenjava in sadje, zato bi bilo prebivalcem priporočeno uživanje le varnih, pakiranih živil. 

Po vzpostavitvi izrednega monitoringa bi mestne službe izvajale nadaljnje zaščitne ukrepe na podlagi dejanskih meritev​​.

Hitri in usklajeni ukrepi

Načrt zaščite in reševanja v primeru jedrske ali radiološke nesreče v Mestni občini Maribor kaže na resen in odgovoren pristop k varnosti občanov. 

V vsakem od teh primerov so predvideni hitri in usklajeni ukrepi, ki vključujejo obveščanje, zaščito in, če bi bilo treba, evakuacijo prebivalcev. 

Načrt je bil oblikovan v skladu z državnimi smernicami, kar zagotavlja, da so zaščitni postopki med seboj usklajeni, vključujejo vse potrebne lokalne službe in so podprti z državnim sistemom nadzora in pomoči.