Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti boj za vodenje občine pošilja Mateja Vodopivca, predsednika mestne četrti Studenci.
Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki letos obeležuje 20 let delovanja v mariborskem mestnem svetu, je predstavila svojega kandidata za župana Mestne občine Maribor.
To bo Matej Vodopivec, predsednik mestne četrti Studenci.
»Podajamo se v šesto politično bitko in doslej smo lahko dobili vedno zaupanje volivk in volivcev in prepričani smo, da ga bomo dobili tudi letos,« je na predstavitvi kandidata dejal Stojan Auer.
V listi napovedujejo resen nastop na prihajajočih lokalnih volitvah. Na volitve se bodo podali s polnimi kandidatnimi listami za mestne četrti, krajevne skupnosti in mestni svet, skupaj z okoli 220 kandidati.
Njihov cilj je osvojiti pet mest v mestnem svetu, z županskim kandidatom pa se uvrstiti najmanj v drugi krog. V vseh letih delovanja je lista v mestnem svetu največ mandatov osvojila v obdobju 2006–2010, ko je imela pet mestnih svetnikov. Na vseh dosedanjih lokalnih volitvah je lista nastopila tudi s svojim kandidatom oziroma kandidatko za najvišjo funkcijo v občini.
Kandidat, ki izhaja iz dela na terenu
Vodopivca so predstavili kot kandidata, ki izhaja iz dela na terenu. Zadnja leta vodi mestno četrt Studenci, kjer je, kot poudarjajo v listi, povezal različne deležnike in oživil dogajanje v lokalnem okolju.
»Pred leti, ko sem prevzel mestno četrt Studenci, je bilo rečeno, da se na določenih področjih ne da narediti nič. Danes, po več kot treh letih, lahko povem, da se da,« je dejal Vodopivec.
Kot je poudaril, vodenje mesta ne pomeni le ukvarjanja s cestami, pločniki in infrastrukturo, temveč predvsem delo z ljudmi. Program bo po njegovih besedah temeljil na pravičnem razvoju vseh delov Maribora, vključevanju prebivalcev, skrbi za starejše in mlade ter sodelovanju z društvi, civilnimi iniciativami, športnimi klubi in verskimi skupnostmi.
Pri tem je izpostavil, da želi kampanjo in morebitno vodenje občine graditi predvsem na poštenosti, vključevanju in umirjanju razdeljenosti. Kot je dejal, morajo tisti, ki vodijo javne institucije, stati na strani pravičnosti in poštenosti.
»Če res ne gre drugače, pa poskusimo tokrat pošteno,« je dodal.
Maribor ni samo center mesta
Med pomembnejšimi programskimi poudarki je Vodopivec izpostavil tudi čisto in zeleno okolje. Tako bodo, kot je napovedal, nasprotovali gradnji sežigalnic in iskali drugačne rešitve za ravnanje z odpadki.
Na vprašanje, kaj je po njegovem najbolj pereč problem v Mariboru, je med drugim izpostavil slabo stanje cest. A je ob tem dodal, da razvoj ne sme biti omejen samo na infrastrukturo.
Po njegovih besedah si ljudje želijo tudi vsebin v lokalnih okoljih, dostopnih kulturnih in družabnih dogodkov ter več posluha za potrebe posameznih mestnih četrti.
Kot primer je navedel, da v nekaterih starejših soseskah morda ne potrebujejo novih športnih igrišč, ampak drugačne vsebine za starejše prebivalce. Rešitve je zato po njegovem treba iskati skupaj s predsedniki in sveti mestnih četrti ter krajevnih skupnosti.
V LPR so bili kritični tudi do razvoja mesta, ki je po njihovem mnenju preveč osredotočen na center. Vodopivec je dejal, da je mestno središče sicer urejeno in lepše, a da mu manjka življenje.
»Zdaj potrebujemo še dodaten zagon,« je poudaril in dodal, da mora mesto pomagati tudi podjetnikom, društvom in prebivalcem, ki lahko prispevajo k oživitvi centra in lokalnih okolij.
Konkreten program bodo predstavili jeseni
Podporo Vodopivcu so izrazili tudi predstavniki civilnih iniciativ. Fredi Magdič iz civilne iniciative Tezno je opozoril, da so nekateri deli mesta zapostavljeni, in dejal, da pričakuje župana, ki bo znal enakomerno razdeliti tako koristi kot bremena razvoja.
V LPR napovedujejo, da bodo konkreten program predstavili jeseni, ko se bodo začele volilne aktivnosti. Po njihovih besedah bo dokument vseboval zaveze po posameznih področjih, od zdravstva, šolstva, športa in cestne infrastrukture do holdinga in kulture.
Po besedah Primoža Juharta so imeli na prejšnjih volitvah 58 konkretnih zavez, letos pa pričakujejo najmanj 100 programskih postavk.
