Univerzitetna knjižnica Maribor je septembra lani začela izvajati nov projekt, ki izhaja iz koncepta občanske znanosti. V ospredju raziskovanja je trenutno Mlinska ulica, kjer raziskujejo preteklost, sedanji utrip in razmišljajo o prihodnosti območja.
»Vsak dan se sprehajamo po mariborskih ulicah, nekateri že desetletja v njih živimo, njihova imena so nam domača in se nahajajo na vseh naših dokumentih. Le redki med nami pa vemo, da za vsakim uličnim imenom stoji zgodba, dolga ali kratka, toda zgodba o mestu ali človeku, katerega ime ulica nosi,« je Saša Radovanovič zapisal v knjigi Mariborske ulice, nekoč in danes. Tako je denimo Mlinska ulica dobila ime po ladijskih mlinih na Dravi, do katerih je nekoč vodila.
A zgodb in spomina ne nosijo le imena ulic. O bogati zgodovini pričajo tudi stavbe, fotografije, arhivski viri, ljudje.
Tako tudi Mlinska ulica skriva precej več plasti, kot je mogoče opaziti na prvi pogled. Danes se mnogi tja odpravimo zato, da tam počakamo na avtobus. Pod pokritim hodnikom, ki je bil nekoč živahna ulica s trgovinami in lokali, a je z leti izgubil del nekdanjega utripa. Tisti, ki ta prostor ob Mlinski ulici poznajo dalj časa, imajo nanj še drugačne, bolj vesele spomine. Preden je »zrasla« avtobusna postaja, se je na tamkajšnjem travniku vsako leto utaboril potujoči cirkus.
Kaj torej daje Mlinski ulici utrip danes in kaj v preteklosti? Prav to skuša ugotoviti skupina občanskih raziskovalcev, ki pod okriljem Univerzitetne knjižnice Maribor raziskuje ta del mesta.
Kot so zapisali na družbenih omrežjih, se območje med železniško progo, avtobusno postajo in potmi v mestno središče »skozi arhivske vire, fotografije ter pogovore z nekdanjimi in sedanjimi uporabnicami in uporabniki tega prostora izrisuje kot zanimiva paleta različnih rab, spominov, podob in pomenov.«
Projekt občanske znanosti
O projektu Iz knjižnice v mesto 2.0: spreminjajoči se urbani prostori, smo se pogovarjali s koordinatorico projekta, etnologinjo in bibliotekarko Jernejo Ferlež.
Projekt izhaja iz koncepta občanske znanosti in je nadaljevanje projekta Iz knjižnice v mesto, ki so ga v Univerzitetni knjižnici Maribor začeli izvajati leta 2013. Sedanja različica je bolj osredotočena na tesnejše sodelovanje z občanskimi raziskovalci.
Ferlež iz Univerzitetne knjižnice Maribor pojasnjuje, da projekt izhaja predvsem iz humanistike in družboslovja: »Zlasti iz etnologije oz. antropologije, na kateri se navezuje tako metodološko kot konceptualno.«
Pod drobnogled vzeli Mlinsko ulico
Skupina, ki se je oblikovala po odprtem pozivu Univerzitetne knjižnice Maribor, se je leta 2025 odločila raziskati Mlinsko ulico.
Ferlež pojasnjuje, da jih ne zanima le njena zgodovina, ampak tudi sedanje dogajanje in nadaljnji razvoj: »Raziskujemo njeno preteklost, sedanji utrip in fenomene ter razmišljamo o njeni prihodnosti.«
Knjižnica je k sodelovanju povabila prek svojih kanalov, po pozivu pa se je oblikovala skupina osmih občanov različnih strokovnih ozadij.
Projekt koordinira Ferlež, člani skupine pa pri raziskovanju deloma sodelujejo skupaj, deloma se posvečajo področjem in načinom dela, ki jim najbolj ustrezajo.
Nekateri fotografirajo, drugi brskajo po arhivih
»Nekateri so se bolj posvetili fotografiranju in opazovanju sodobnega utripa, drugi pregledovanju arhivskih in drugih pisnih virov, tretji izvajajo pogovore s sogovorniki,« razlaga Ferlež.
Skupini se je pridružila tudi študentka, ki se ukvarja z ruderalnim travnikom v Mlinski ulici.
Raziskovalna skupina se sestaja približno enkrat mesečno. Na srečanjih razpravlja o zbranih podatkih in načrtuje nadaljnje delo. Univerzitetna knjižnica Maribor raziskovalcem nudi prostorsko, organizacijsko in tehnično podporo in je seveda pobudnica projekta in oblikovalka njegovega koncepta.
Med raziskovanjem so se začele načrtovati spremembe
Ena od okoliščin, ki jih je skupina med delom posebej pritegnila, je sovpadanje njihovega raziskovanja z načrtovanjem posegov na območju Mlinske ulice.
»Zanimivo je, da se je vzporedno z našim raziskovanjem, ne da bi to vnaprej vedeli, na ravni mesta začelo načrtovanje sprememb v ulici – načrtovane so novogradnje v severnem delu ulice, urejanje območja med avtobusno postajo in prehodom proti zahodu in posegi v travnik,« pojasnjuje Ferlež.
»Presenetilo nas je tudi to, da smo ob lastnem raziskovanju zaznali prostore in dogajanja, ki se jih prej nismo niti zavedali – denimo travnik, različne smeri poti in točke ustavljanja, utrip avtobusne postaje in številne zanimive dejavnosti, ki so ulico zaznamovale v preteklosti,« dodaja.
Od bombardiranja do nove avtobusne postaje
Kot pravi Ferlež, je bilo zanimivo tudi raziskovanje spreminjanja ulice zaradi bombardiranja med drugo svetovno vojno in ob gradnji nove avtobusne postaje: »Predvsem pa je zanimivo spoznavanje pomena zgradb in dogajanja za ljudi, ki so tu živeli, delali in se po ulici gibali v preteklosti ali so v teh vlogah zdaj.«
Njihovi poglavitni viri so različni arhivski dokumenti, predvsem gradbeni načrti in podatki iz zemljiške knjige, fotografije iz različnih virov, opazovanje in zlasti – pogovori s sogovorniki. Ena od sogovornic se je po pogovorih skupini pridružila tudi pri raziskovanju, več sogovornikov pa bo sodelovalo pri izvedbi javnega sprehoda po Mlinski ulici.
Skupina je vzpostavila tudi sodelovanje z vodstvom avtobusne postaje oziroma z Marpromom, s katerim načrtujejo skupne aktivnosti.
Javni sprehod po Mlinski ulici 24. septembra
Rezultate raziskovanja želijo predstaviti v različnih oblikah.
Pripravljajo več razstav in dogodkov, med drugim sprehod po Mlinski ulici, ki bo za javnost potekal 24. septembra 2026.
Načrtujejo tudi več oblik pisnih objav rezultatov, med drugim znanstveno objavo.
Različni raziskovalci prinašajo različne poglede, projektu se je še mogoče pridružiti
Eden od praktičnih izzivov projekta je usklajevanje sodelujočih. »Izziv je usklajevanje časa tako različnih deležnikov v raziskovalnem procesu, a največje presenečenje je ugotovitev, kako lahko skupina različnih raziskovalcev doprinese zelo različne, pomembne poglede na manjši, na videz neizstopajoč prostor mesta,« pojasnjuje Ferlež.
V raziskovalni skupini trenutno sodeluje osem ljudi, vendar ostaja odprta tudi za nove člane.
»Seveda pa še sprejemamo tudi nove sodelavce – bodisi kot občanske raziskovalce ali kot sogovornike,« pravi Ferlež.
Projekti občanske znanosti povezujejo ljudi
Ferlež poudarja, da takšni projekti omogočajo sodelovanje ljudem, ki se morda sicer ne bi vključili v raziskovalno delo: »Aktivirajo in povežejo potencialne ljudi, ki se morda sicer ne bi podali na pot raziskovanja, prispevajo k spoznavanju geneze in načrtovanju razvoja okolja, v katerem potekajo ter spodbujajo deljenje znanja in veščin.«
»Vsi projekti občanske znanosti pa na svoj način prispevajo tudi k povečevanju zaupanja v znanost,« poudarja.
Projekt je pomemben tudi za knjižnico, ki tako, kot pravi Ferlež, na drugačen način, onkraj zidov ustanove, vzpostavlja sodelovanje s svojim okoljem.
»Za člane naše skupine pa sodelovanje v projektu Iz knjižnice v mesto 2.0 pomeni tudi zanimivo, zelo pozitivno socialno interakcijo, ki je brez projekta ne bi bilo. Vzpostavljanje skupnosti, ki se oblikuje ob skupnem raziskovanju, je namreč tudi eden od ciljev občanske znanosti, ki ga z veseljem udejanjamo,« za konec poudarja naša sogovornica.
