Revščina v Sloveniji je v primerjavi s prejšnjim letom v porastu, zaradi česar se društva in pristojni vse bolj zmanjšati stiske ljudi. Prav zato je ključnega pomena program socialne kuhinje, ki tudi v Mariboru dnevno razdeli 530 obrokov.
V letu 2019 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna, kjer pa je stopnja tveganja do današnjega dne nekoliko zrasla in je sedaj 12,4-odstotna.
To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, ki znaša 8864 evrov leto oziroma 739 evrov mesečno, živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije.
Med vsemi 254.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 97.000 upokojencev (ali 19,5 odstotka od vseh upokojencev), 46.000 je bilo delovno aktivnih (ali pet odstotkov od vseh delovno aktivnih), 41.000 je bilo mladoletnih otrok (ali 10,5 odstotka od vseh otrok), 38.000 je bilo brezposelnih (ali 43,4 odstotka od vseh brezposelnih) 32.000 pa je bilo drugih oseb (ali 19,6 odstotka od vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je prav v podravski regiji ena izmed največjih stopenj tveganja socialne izključenosti. Prav zato se na vire pomoči, tudi zaradi epidemije koronavirusa, poleg rednih prejemnikov pomoči vse bolj pogosto obračajo novi posamezniki in družine v stiski.
Ena izmed teh je tudi program socialne kuhinje, ki dnevno deli tople obroke.
»Tudi, če ljudje ne prinesejo ustreznih dokazil, prejmejo en obrok«
Humanitarne organizacije in centri za socialno delo že dolgo časa zagotavljajo tople obroke po številnih krajih, tudi v Mariboru. Četudi so bili ti sprva namenjeni le brezdomcem, pa pristojni ugotovaljajo, da so potrebe po brezplačnih obrokih vse večje.
Do obrokov v socialni kuhinji so sicer upravičene osebe, ki so tudi upravičenci do pravic iz javnih sredstev, pa naj gre za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, med upravičenci so tudi ljudje z nizkimi pokojninami in vojni veterani.
Poleg tega so do obroka upravičene tudi osebe, ki ne prinesejo ustreznih dokazil, vendar institucije, med katerimi sta tudi center za socialno delo ter Rdeči križ, podajo strokovno mnenje, da je za osebo nujno, da je upravičenec do obroka v socialni kuhinji.
»Tudi, če ljudje ne prinesejo ustreznih dokazil, prejmejo en obrok, tako da se še ni zgodilo, da bi oseba, ki pride v socialno kuhinjo ostala brez obroka,« razlaga Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor.
Če želijo posamezniki prejeti obrok v socialni kuhinji, morajo prinesti odločbo denarne socialne pomoči, odrezek od pokojnine oziroma druga dokazila.
Dnevno v Mariboru razdelijo 530 obrokov
Socialno kuhinjo v Mariboru v skladu s pogodbo med Domom pod gorco financira proračun Mestne občine Maribor. Gre za program priprave in razdelitve socialnega obroka v skladu s proračunom občine. Izvajalec, torej Dom pod gorco, pripravlja tople obroke hrane po vnaprej pripravljenem jedilniku.
Topli obroki se upravičencem delijo vsak dan, vse dni v letu, tudi med prazniki, od 11. do 12. ure v prostorih v lasti Mestne občine Maribor na Dvorakovi 14 v Mariboru.
Upoštevajoč razpoložljiva proračunska sredstva sam program javne kuhinje koordinira in nadzira Center za socialno delo Maribor, pri čemer zlasti evidentira občane uporabnike javne kuhinje, ki so po kriterijih zakonodaje iz področja socialnega varstva upravičeni do socialno varstvenih prejemkov, ter dnevno spremlja in nadzira razdeljevanje pripravljenih toplih obrokov hrane.
Trenutno v Mariboru dnevno razdelijo 530 toplih obrokov. Cena obroka je 2,07 evra, kjer v letošnjem proračunskem letu mariborska občina za javno kuhinjo namenja 400.000 evrov.
V Mariboru tudi Ljudska kuhinja Betlehem in program Donirana hrana
Sicer pa Mestna občina Maribor sofinancira tudi delovanje Nadškofijske Karitas Maribor, ki v okviru svojih programov izvaja tudi program Ljudske kuhinje Betlehem, kjer dnevno, prav tako vse dni v letu, razdelijo okoli 90 kosil.
Za omenjeni program je občina v prejšnjem letu namenila 25.073 evrov.
Znotraj občine deluje še program Donirana hrana, katerega vir ponudbe so izdelki trgovskih centrov, ki ob zaprtju dneva ali tik pred rokom uporabe odstranijo s svojih polic hrano, ki je ob ustreznem rokovanju še zmeraj uporabna in se lahko koristno podari ter porabi.
