Danes kraj veselja, zmag in vijolične barve, nekoč pa je to bil kraj žalosti. Ste vedeli, da Ljudski vrt stoji na dveh pokopališčih?

Ljudski vrt je znan po tem, da Mariborčanom prinaša predvsem veliko veselja in dobre volje. Stadion velja za enega najbolj priljubljenih krajev v mestu, mnogi vidijo tudi v njem eno izmed redkih pozitivnih točk Maribora. A nekoč je na tem območju bilo veliko bolj turobno in žalostno.

Pokopališče v 14. stoletju

Na območju današnjega Ljudskega vrta sta namreč v različnih obdobjih stali dve pokopališči. Prvi zapisi o pokopališču na tem območju segajo v leto 1358, ko je bila postavljena župnijska cerkev s pokopališčem. To je služilo svojemu namenu do leta 1522, ko je bilo zapuščeno. Tudi cerkev je bila do leta 1571 popolnoma uničena.

Staro mestno pokopališče

Čez dobrih 200 let pa se je območje današnjega Ljudskega vrta znova uporabljalo za pokopavanje umrlih. Leta 1783 so namreč meščani zaradi prostorske stiske in po ukazu Jožefa II. prvo mestno pokopališče, ki je v Mariboru stalo na območju današnjega Slomškovega trga, preselilo na območje Ljudskega vrta.

Posebni del za samomorilce

Novo pokopališče je bilo obdano s štirikotnim obzidjem z železnimi mrežastimi vrati, v sredini pa je stala Križeva kapela z zvonikom. Okoli kapele so bili postavljeni nagrobniki pomembnih mariborskih družin.

Zanimivo je, da so v tistem času ločeno pokopavali ''navadne'' smrtnike in tiste, ki so storili samomor. Te so namreč pokopavali nekoliko vstran od pokopališča, kjer so postavili križ. Ta križ pa je označeval, da so tam pokopani samomorilci.

Anton Martin Slomšek pokopan v Ljudskem vrtu

V kapeli, ki je stala na tem pokopališču je bil leta 1862 tudi pokopan Anton Martin Slomšek. Tam so mu zgradili grobnico, ki se je nahajala pod kapelo, do nje pa je vodil zidan jašek.

Leta 1914 je mariborski mestni svet odločil, da se zapre pokopališče, saj je postalo premajhno. A vseeno so uporabo grobnic dovolili vse do leta 1937. Kapelo so nekaj časa za silo še vzdrževali, vse do prihoda Nemcev, ki so zagrozili s podrtjem.

Nemci kljub napovedim kapele niso podrli, so pa mariborske mestne oblasti pa je leta 1951 ocenile, da je kapela razvoju mesta v napoto in po pospešenem postopku odredila njeno rušenje zaradi izgradnje športnega parka.

Ljudski vrt strašijo duše umrlih?

Zaradi ''pestre'' zgodovine območja, kjer se danes podijo nogometaši in odmevajo navijaške pesmi, se je pojavila tudi urbana legenda, ki pravi, da naj bi na Ljudskem vrtu strašilo. Umrle duše naj bi namreč vznemirili s številnimi posegi v zemljišče, ki so se zgodili zaradi izgradnje in kasnejše obnovitve stadiona.

Ali boste verjeli ali ne, je na vas. Če ne drugega, lahko vznemirjenim umrlim dušam iz urbane legende pripišemo vsaj poraze na Ljudskem vrtu, ki bi jih najraje pozabili.

FOTO: Pokrajinski arhiv Maribor

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
NinaG (nepreverjen)

Pozdravljeni, slike so iz Pokrajinskega ARHIVA Maribor. To ni ista ustanova kot muzej ;)

učitej rokome… (nepreverjen)

čisto pravilno da straši,,ko pa mariborčani špilajo kakor kakšne stare babe in proti Angležem izgubijo 7 ; 0 Še mrtveci pod ljudskim vrtom so se obračali od sramu

Starejše novice