V petek je Maribor že drugič zapored gostil osrednjo konferenco o krožnem gospodarstvu. V Lutkovnem gledališču se je zbralo več kot 250 udeležencev in 65 strokovnjakov.
V petek je Maribor že drugič zapored gostil osrednjo konferenco o krožnem gospodarstvu, tretjo mednarodno Circular Change konferenco. Več kot 250 udeležencev se je zbralo v Lutkovnem gledališču in prisluhnilo 65 strokovnjakom, ki so predstavili dobre prakse krožnega gospodarstva, ki se že izvajajo v državah Evropske unije.
Maribor prepoznava pomen krožnega gospodarstva
Mariborski župan Andrej Fištravec je v uvodnem nagovoru izpostavil današnjo nujo po spremembi odnosa do virov in dobrin. Tako je treba prepoznati materiale, ki jih lahko s postopki reciklaže preoblikujemo in ponovno uporabimo.
Za prehod v krožno gospodarstvo ima štajerska prestolnica pripravljenih 18 projektov, z uresničitvijo katerih bo mesto v 80 odstotkih zaživelo krožno. Tovrstno gospodarstvo Maribor prepoznava kot ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb.
Udeleženci konference so obiskali tudi Center za pripravo sekundarnih surovin in se seznanili s tehnološkimi postopki, ki so v tem delu Evrope najbolj dovršeni v procesu obdelave mešanih komunalnih odpadkov in ga bo Maribor konec junija prevzel v enoletno poskusno obratovanje.
Strateški dokument pri prehodu v krožno gospodarstvu – Kažipot
Organizatorji konference, platforma Circular Change, pa so prvič tudi predstavili enega pomembnejših strateških dokumentov pri prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo, katerega soavtorji so tudi mariborski strokovnjaki iz Inštituta Wcycle.
Proces priprave dokumenta je potekal od lanskega oktobra do letošnjega aprila, cilj pa je uresničiti strateško usmeritev vlade RS za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Proces nastanka Kažipota je utemeljen na 12. regionalnih posvetih, na katerih so sodelovali predstavniki Inštituta Wcycle Maribor in tudi nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
»Predstavitev dr. Potočnika je pokazala nujnost sistemskega prehoda podjetij in lokalnih skupnosti na krožno gospodarstvo z izkoriščanjem potencialov lokalne ekonomije in zapiranje snovnih tokov na funkcionalnem območju mest. Izziv novega stoletja je, kako rešiti problem, da javni sektor prevzema le stroške, privatni pa kuje kapital. Menimo, da je urbani model krožnega gospodarstva, ki ga razvijamo v Mariboru, eden od odgovorov na ta izziv,« je povedal Mirko Šprinzer, idejni oče ekonomskega modela Wcycle.
Štiri področja krožnega trikotnika
Izoblikovala so se štiri prednostna področja krožnega prehoda Slovenije: prehrambni sistem, gozdne verige vrednosti, predelovalne dejavnosti in mobilnost.
Prepoznavni element Kažipota je »krožni trikotnik«, ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi – krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani).
Dokument predstavi tudi implementacije krožnih praks, njihove prednosti in ovire. Prehod temelji na inovativnem in evropsko priznanem ekonomskem modelu Wcycle, ki združuje podjetja v večinski javni lasti, model pa predvideva povezovanje in izmenjavo različnih tokov (odpadkov, energije, vode) med posameznimi podjetji s ciljem ustvarjanja novih surovin, ki jih podjetja potrebujejo kot vhodne surovine.
