Klub OVEN je na idiličnem Drava centru predstavil primere modre prakse.
V idiličnem Drava centru je prvi jesenski Klub OVEN v novi sezoni predstavil primere dobrih praks v krožnem gospodarstvu, ob tem pa povabil sogovorce, ki se v omenjeno temo aktivno vključujejo.
Kako deluje krožno gospodarstvo?
Za aktiven prehod v krožno gospodarstvo se odloča vse več posameznikov, društev, podjetij, posameznikov ali organizacij, ki si prizadevajo čim dlje zadržati vire v proizvodnem in potrošnem ciklu. Skratka – ponovna uporaba, popravila, recikliranja, uporaba obnovljive energije in zmanjševanje odpadkov. Ob tem se ustvarjajo zelena delovna mesta, išče se izkoristek obnovljivih virov energije, varuje se okolje ter se spodbuja e-mobilnost in eko turizem.
Direktor družbe OVEN Elektra Maribor Miroslav Prešern je za Mariborinfo spregovoril tudi o povezanih dejavnostih, kot sta spletna trgovina in e-mobilnost, ki jo v Mariboru že predstavljajo z idejo električnih koles, ki so »relativno draga kolesa, nedostopna množični uporabi«, zato spodbujajo izposojo oziroma najem, sedaj pa skušajo z Zavodom za turizem in zadrugo BikeLab realizirati skupni projekt – organizacijo večje izposojevalnice z deset do petnajst koles.
Tako računajo tudi na turistični sfero, saj je po Prešernovih besedah »Maribor turistično obiskan v znatno večjem številu kot v preteklosti«.
Želimo si konkurence in sodelovanja z njo
Prešeren še meni, da je za težave v regiji kriva nepovezanost občine, gospodarstva in ostalih, komunalnih subjektov.
»Večkrat smo dali formalno ali neformalno pobudo, vendar se te vedno zaključijo v nekih kabinetih in ne pridejo dalje. Ni glavni problem denar, daleč od tega, ampak razumevanje tega in pričetek. S takimi projekti je potrebno na vsak način začeti, četudi niso sprva donosne v smislu milijonskih pogodb. Vendar pa gre za nekaj novega, kamor je potrebno investirati – v znanje, tehnologijo, načine in poslovne modele. Mislim, da z voljo in povezanostjo in ciljnim mišljenjem tudi v Mariboru ne bi smelo biti težav. Četudi smo prvi, nimamo težav s konkurenco, pravzaprav si jo želimo več in želimo si z njo sodelovati,« je zaključil Miroslav Prešern.
Circular Change aktivno soustvarja in podpira najboljše prakse v krožnih poslovnih modelih
Na srečanju je najprej o krožnem gospodarstvu spregovorila Ladeja Godina Košir, pobudnica Circular Change, že dve leti aktivne platforme, ki spodbuja zgoraj našteto in se osredotoča predvsem na povezovanje, soustvarjanje in podpiranje najboljših praks v krožne poslovne modele. V prepoznavanju dobrih praks dosegajo referenčnost tudi širše, saj so se lani zbrali 11 slovenskih primerov in se uvrstili na 4. mesto za nagrado The Circles na področju krožnega gospodarstva.
Kmalu bodo zoblikovali dokument Kažipot krožnega gospodarstva Slovenije, kjer bodo popisali primere dobre prakse in dodali, kaj bi lahko spremenili, da bi tovrstna tranzicija lahko potekala hitreje. »Mogoče je ravno ta ovira, da tega pojma še nismo dobro ponotranjili,« je izrazila mnenje Godina Koširjeva, in tovrstni pričetek zaključila z besedami, da tista podjetja, »ki se obnašaj krožno, prihranijo«.
»Prepoznavnost pojma je narasla«
Sodelujejo tudi s podjetjem OVEN, ki menijo, da Slovenci ne izkoristimo dovolj potenciala vodnega vira, direktor pa nam je povedal, da so se »zavezali v strategiji podjetja, da bodo do leta 2025 skoraj dvakrat povečali inštalirano moč v hidroelektrarnah, za kar so že odločene aktivnosti«, zanje pa vlagajo tudi prošnje in vloge za dovoljenja, zato sedaj ti postopki potekajo.
Neven Lisica iz podjetja je zato predstavil prednosti načrtovanja, gradnje in delovanja malih hidroelektrarn. Spodbujajo namreč visoke tehnološke proizvodne naprave, ki naj bi z nizkimi obratovalnimi, investicijskimi in vzdrževalnimi stroški ter visokim izkoristkov delovala od 25 do 30 let, kar pa se bi povrnilo v osmih ali desetih letih. Lisica pa je izpostavil težavo že v fazi načrtovanja, kjer sodeluje več državnih inštitucij, od katerih je potrebno pridobiti predhodno pozitivno okoljevarstveno mnenje. Zato so to že prvi izzivi pri pridobivanju vodnih dovoljenj, Lisica pa meni, da gre za državni absurd, saj ta spodbuja obnovljive vire, hkrati pa blokira vodna dovoljenja.
»Če želimo povečati proizvodnjo, bo potrebno nekaj korenito spremeniti – sprejeti državno krovno strategijo za povečanje števila hidroelektrarn ali pa postopoma poenostaviti postopek pridobivanja vodnih dovoljenj, torej da ga prestavimo iz državne na občinsko,« je še dodal Neven Lisica.
Svet vse težje sprejema naše potrebe
Kako izobraziti čim več kadra, pa je predstavila Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBE, kjer so razvili podiplomski dvoletni magistrski program menedžment pametnih mest, namenjen ljudem, ki že delajo na področjih državne oziroma lokalne uprave ali pa na področjih, pomembnih za omogočanje kvalitetnejšega življenja z aktivno udeležbo krajanov.
Program bo tako izobraževal strokovnjake, ki bodo sposobni voditi in upravljati velike tovrstne projekte, s svojim širokim znanjem pa bodo lahko pripomogli k razvoju pametnih mest. Pobude so namreč prihajale s strani občin in podjetij, šola pa se tudi trudi slediti svetovnemu trendu, saj bodo po direktoričinih besedah »tako lahko študenti s prenosom dobre prakse pripomogli k razvoju našega okolja«.
