Kljub vlaganjem v prometno infrastrukturo se po Mariboru mnogi še vedno srečujejo z diskriminatornimi sistemi na semaforjih. Mestna občina obljublja izboljšave, a pilotni projekti kažejo tudi na omejitve nove tehnologije.
V Mariboru se kolesarji in pešci še vedno počutijo prezrti pri prečkanju cest.
Svetnik Mestne občine Maribor Željko Milovanović je na zadnji seji mestnega sveta postavil vprašanje, v katerem je slikovito opisal, kako se uporabniki trajnostnih oblik mobilnosti, torej kolesarji, uporabniki skirojev in pešci, vsak dan srečujejo s semaforji, na katerih morajo najprej izstopiti ali se ustaviti ter pritisniti na gumb, če želijo prečkati cesto.
»Predstavljajte si, da se z avtom vozite v službo in bi morali na vsakem semaforju izstopiti iz vozila ter pritisniti gumb, da bi dobili zeleno luč,« je poudaril svetnik Milovanović.
Po njegovem mnenju je trenutni sistem naravnan izključno za udobje motornega prometa, pešci in kolesarji pa so zapostavljeni.
Neenakovreden položaj
Opozoril je tudi, da je bilo v zadnjih desetih letih na občino naslovljenih veliko pobud, ki pa (z izjemo posameznih pilotnih projektov) niso prinesle bistvenih sprememb.
Tako so kolesarji in pešci pogosto v izrazito neenakovrednem položaju, še posebej na križiščih, kjer zelena luč zanje ni avtomatska, temveč jo je treba sprožiti z ročnim pritiskom na tipko.
Pilotna projekta – zadovoljstvo uporabnikov, a ...
Kot opozarja svetnik, je Mestna občina Maribor pred tremi leti postavila dva semaforja s sodobnejšimi, brezkontaktnimi senzorji za kolesarje in pešce – na Krekovi in Mladinski ulici.
Namen pilotnega projekta je bil preveriti, ali bi tak sistem lahko postopoma uvedli po celotnem mestu.
Svetnika je zato zanimalo, kakšne so ugotovitve iz teh dveh primerov in ali občina dejansko načrtuje širšo nadgradnjo semaforizacije v korist trajnostne mobilnosti.
Odgovor občine: Več kot le pritisk na gumb
Iz mariborske občine odgovarjajo, da je trenutna ureditev v skladu s smernicami za opremo križišč in zagotavlja tudi varnost slepih ter slabovidnih oseb. Večina semaforiziranih prehodov za pešce in kolesarje v mestu deluje tako, da je za »najavo« prehoda treba pritisniti na tipko.
S tem se prometni program semaforja prilagodi dejanskemu prometu in naj bi zagotavljal čim boljšo pretočnost ter krajše čakalne dobe za vse udeležence.
Pri tem so poudarili, da detekcija pešcev in kolesarjev na semaforjih še posebej koristi na manj prometnih prehodih, kjer bi sicer predolga zelena luč za pešce upočasnjevala avtomobilski promet.
Posebno vlogo imajo tudi tipke, namenjene slepim in slabovidnim, saj so opremljene z zvočnimi signali in jih predpisujejo tudi nove smernice.
Pilotni projekt na Krekovi in Mladinski
Pri dveh pilotnih semaforjih na Krekovi in Mladinski, kjer detekcija temelji na kamerah in senzorjih, so po navedbah občine uporabniki izrazili zadovoljstvo. Tak sistem, ki deluje brezkontaktno, je res omogočil boljšo uporabniško izkušnjo, vendar prinaša tudi večje stroške in tehnične izzive.
Občina priznava, da so brezkontaktni sistemi dražji, hkrati pa so po njihovih izkušnjah manj zanesljivi kot klasične tipke, posebej z vidika prijaznosti do slepih in slabovidnih.
Zaradi tega občina trenutno ne načrtuje množične uvedbe takšnih rešitev, jih pa ne izključuje v prihodnosti – še posebej v okviru priprave Celostne prometne strategije za Maribor, kjer bodo določili območja, na katerih naj bi semaforizirana križišča v prihodnje bolj enakovredno obravnavala pešce, kolesarje in uporabnike javnega potniškega prometa.
Investicije in prihodnji načrti
Iz odgovora občine je razvidno, da je bilo v zadnjih letih opravljenih precej nadgradenj in investicij v semaforski sistem, tako na občinskih kot državnih cestah. Sicer pa je občina napovedala, da bodo v prihodnje nadaljevali z menjavo dotrajane semaforske opreme in krmilnih naprav, predvsem na območju Pobreške ceste in križišča Tržaška – Cesta proletarskih brigad.
Vse to naj bi prispevalo k večji prometni varnosti in boljši pretočnosti v Mariboru.
