Kljub začetku pomladi številni Mariborčani zaradi nizkih temperatur še vedno kurijo, kar vpliva na kakovost zraka. V zadnjih tednih so bile vrednosti delcev PM10 večkrat povišane, zato se odpira vprašanje, kako se občina spoprijema s tem problemom.
Kljub začetku pomladi številni Mariborčani zaradi nizkih temperatur še vedno kurijo, kar vpliva na kakovost zraka. V zadnjih tednih so bile vrednosti delcev PM10 večkrat povišane, zato se odpira vprašanje, kako se občina spoprijema s tem problemom.
Čeprav smo koledarsko že krepko v pomladi, temperature v Mariboru ostajajo nizke, kar pomeni, da številni gospodinjstva še vedno kurijo. Ta podaljšana kurilna sezona ne vpliva le na stroške ogrevanja, temveč tudi na kakovost zraka.
Prašni delci PM10, ki v zrak v veliki meri prihajajo prav iz individualnih kurišč, pa tudi iz prometa in industrije, lahko povzročijo resne zdravstvene težave – še posebej pri ranljivih skupinah, kot so starejši, otroci, bolniki z obolenji dihal ter srčno-žilnimi težavami.
PM10 delci so dovolj majhni, da vstopajo globoko v pljuča in celo v krvni obtok, kjer lahko povzročajo vnetja, poslabšujejo obstoječe bolezni in povečujejo tveganje za prezgodnjo smrt. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da dolgoročna izpostavljenost tem delcem lahko skrajšuje pričakovano življenjsko dobo in negativno vpliva na kakovost življenja.
Kakšno je stanje v Mariboru in kako se Mestna občina Maribor odziva na onesnaženost zraka?
Mejna vrednost presežena že desetkrat
V skladu z veljavno Uredbo o kakovosti zunanjega zraka je 24-urna mejna vrednost delcev PM10, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter, lahko presežena največ 35-krat v enem koledarskem letu.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bilo v Mariboru na merišču na Titovi cesti v tem letu zabeleženih že deset takšnih presežkov. Lani smo na isti lokaciji zabeležili 11 takšnih dni.
Čeprav to še ni alarmanten podatek, pa kaže na to, da so zračne razmere v mestu še vedno občutljive, še posebej v obdobjih brezvetrja in hladnega vremena.
Mestna svetnica odprla vprašanje ukrepov
Na eni izmed zadnjih sej Mestnega sveta Mestne občine Maribor je mestna svetnica Alenka Iskra, vodja svetniške skupine SD, občino pozvala k razjasnitvi ukrepov, ki naj bi jih ta izvajala za izboljšanje kakovosti zraka.
Zanjo je bilo ključno vprašanje, ali ima Mestna občina Maribor pripravljen lasten načrt kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi naslovil onesnaženje, še posebej v obdobjih povišanih vrednosti.
Občina brez lastnega načrta, ukrepi se izvajajo v širših programih
Kot pojasnjujejo Skupna služba varstva okolja na Skupni občinski upravi Maribor, je bil v preteklosti sprejet Odlok o načrtu kakovosti zunanjega zraka za aglomeracijo Maribor, ki pa je bil s 1. marcem 2022 ukinjen.
»Ukinitev je bila pogojena z dejstvom, da se je kakovost zraka v mestih z veljavnim odlokom izboljšala, oziroma v zadnjih petih letih, do 2022, ni bilo zaznanega prekomernega števila preseganj,« pojasnjujejo na Skupni občinski upravi Maribor.
Namesto lokalnega odloka je bilo na ravni države sprejeto novo usmeritveno orodje, in sicer Operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, ki ni zavezujoč, a velja za vse občine.
Ker se je občina zavedala pomena nadaljnjega ukrepanja, je Skupna služba varstva okolja iz tega programa v letu 2022 izbrala 41 ključnih ukrepov, ki jih izvajajo različni oddelki mestne uprave in javne službe.
Kaj občina že izvaja?
Ukrepi za izboljšanje zraka so razdeljeni na več področij – od izboljšanja ogrevalnih sistemov, do ukrepov v prometu in podpornih dejavnosti v lokalnem okolju.
Poleg tega se kakovost zraka redno spremlja, pri čemer občina ugotavlja, da že več let ni bilo preseženega dovoljenega števila dni s prekomerno vrednostjo delcev PM10.
A kot opozarjajo v službi za varstvo okolja, posamezna dnevna preseganja, ki so pogosto posledica vremenskih razmer, na primer nizkega zračnega pritiska, pomanjkanja vetra ali saharskega prahu, še ne pomenijo sistemskega problema. Kljub temu so takšni podatki pomembni za ugotavljanje morebitnih ponavljajočih se vzorcev.
Občina sicer nima ločenega posebnega akcijskega načrta za obvladovanje onesnaženosti zraka, nekateri takšni ukrepi pa so vključeni v druge strateške dokumente, na primer Lokalni energetsko-podnebni načrt, Občinski program varstva okolja in Celostno prometno strategijo. Po oceni občinskih služb pa trenutna praksa daje dobre rezultate.
