Veterina Golob opozarja, da lahko napačna pomoč živali celo škoduje, zato je najprej treba ugotoviti, kdo je zanjo pristojen.
Poleti ljudje pogosto naletijo na mladiče ptic, ježe, netopirje, veverice, sove, ujede, kače, žabe, srne, zajce, lisice in druge prostoživeče živali. Prvi odziv je običajno želja pomagati, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je pri takšnih primerih pomembno ravnati premišljeno.
Kot pojasnjuje Veterina Golob, niso vse prostoživeče živali v isti pristojnosti. Nekatere sodijo med zavarovane prostoživeče vrste, druge med lovno divjad, za vsako skupino pa veljajo različna pravila ravnanja, oskrbe in predaje.
Kaj storiti, če najdete poškodovano žival?
Če je žival poškodovana, oslabela, nebogljena ali v neposredni nevarnosti, strokovnjaki svetujejo:
- žival umaknite pred neposredno nevarnostjo, če je to varno,
- uporabite rokavice, brisačo ali kos tkanine,
- namestite jo v zaprto kartonsko škatlo z zračnimi odprtinami,
- škatlo postavite v miren, temen in topel prostor,
- živali ne božajte, ne razkazujte in je ne fotografirajte po nepotrebnem,
- preprečite stik z otroki, psi, mačkami in drugimi domačimi živalmi,
- po stiku si umijte in razkužite roke,
- čim prej pokličite pristojne osebe.
Pri pticah je kartonska škatla pogosto boljša izbira kot kletka, saj se lahko v stresu zaletavajo v rešetke in se dodatno poškodujejo.
Katere živali sodijo med zavarovane vrste?
Med najpogostejše zavarovane prostoživeče živali sodijo:
- ptice pevke, kot so vrabci, sinice, kosi, škorci, taščice in ščinkavci,
- vse domorodne sove,
- ujede, kot so kanje, postovke, sokoli in orli,
- štorklje, čaplje, labodi in druge vodne ptice,
- hudourniki, kukavice, detli in žolne,
- domorodni golobi, razen domačega oziroma mestnega goloba,
- ježi, netopirji, veverice, bobri in vidre,
- plazilci, kot so kuščarji, slepci, kače in želve,
- dvoživke, med njimi žabe, krastače, pupki in močeradi.
Veterina Golob poudarja, da je njihovo zatočišče edino slovensko zatočišče s koncesijo za sprejem in oskrbo zaščitenih prostoživečih živali. Za sprejem so pooblaščeni tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Klinika za ptice, plazilce in male sesalce, ter Akvarij Piran za poškodovane morske želve.
Kaj pa srne, zajci in lisice?
Posebna pravila veljajo za lovno divjad.
Med njo sodijo srne, jeleni, divji prašiči, zajci, lisice, šakali, jazbeci, kune, fazani, race mlakarice, sive vrane, srake in šoje.
Če najdete takšno žival, naj bo prvi korak praviloma kontakt s pristojno lovsko družino. Če ne veste, katera je pristojna, pokličite številko 112. Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje mladičev srn, zajcev ali drugih divjih živali ne smejo samovoljno pobirati in odnašati domov. Žival, ki je videti sama, ni nujno zapuščena.
Če je poškodovana, jo je napadel pes ali mačka, jo je zbil avtomobil ali kaže znake oslabelosti, je treba o tem obvestiti pristojne lovce in skupaj presoditi o nadaljnjih korakih.
Česa nikakor ne smete ponuditi?
Veterina Golob opozarja, da ljudje prostoživečim živalim pogosto ponudijo neprimerno hrano.
Ne ponujajte kruha, kravjega mleka, salam, sira, začinjene hrane in ostankov človeških obrokov.
Prav tako hrane ali vode ne smete zlivati neposredno v kljun ali gobček živali.
Najpomembnejše pravilo: Najprej preverite, kdo je pristojen
Veterina Golob ob koncu poudarja, da je pri najdbi prostoživeče živali najpomembneje ohraniti mir, žival začasno namestiti na varno in čim prej ugotoviti, kdo je zanjo pristojen.
»Pravilna informacija lahko reši življenje,« opozarjajo.
Zato svetujejo, da ljudje ne ugibajo, ampak ob najdbi poškodovane ali oslabele živali čim prej poiščejo strokovno pomoč.
