Na bolniški postelji ležita bolnik z gripo in s covidom. Kako se razlikuje njuno zdravljenje?

Na družbenem omrežju Twitter je uporabnik izpostavil enormno količino zdravil, ki jih covidni bolnik prejme na intenzivni negi.

Elomel, parenteralni smofkabiven z dodanim soluvitom, vitalipid, kalijev klorid, antibiotične terapije, nizkomolekularni heparini so besede, ki večini posameznikov ne pomenijo veliko, bolniki na intenzivni negi pa se s temi zdravili srečujejo vsakodnevno.

»Sediran je s propofolom. Vstavljen ima tubus, urinski kateter, venski in arterijski dovod, cava kateter. Vse sterilizirano z etilen oksidom. Ima plenico,« je še zapisal.

Na slednje opozarja tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana.

»Ljudje se bojijo cepljenja, pozabljajo pa, kaj lahko pomeni okužba s covidom,« opozarja Matjaž Jereb, vodja oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Pacienti intenzivne terapije po njegovih besedah dobijo vsaj petnajst, nekateri tudi 30 zelo močnih zdravil s hudimi stranskimi učinki: za zdravljenje covida, antibiotike, proti vnetju, bolečinam ...

Ob tem smo še preverili, kako se razlikuje zdravljenje bolnika z gripo in bolnika s covid-19. 

Potek bolezni pri gripi in covid-19 podoben

SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, je v primerjavi z virusom influence mnogo bolj nalezljiv, v večjem deležu povzroča težjo obliko bolezni, s hudo prizadetostjo pljuč in drugih organskih sistemov, pojasnjuje Manuela Kuhar Makoter, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Bolniki s covid-19 pogosteje potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali v enotah intenzivne terapije.

Potek bolezni pri gripi in covid-19 je sicer podoben, pravi Kuhar Makoter: »Oba se prenašata kapljično, skupni so jima povišana telesna temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in kašelj.« 

Pri obeh skupinah so posebej ogroženi starejši od 65 let, kronični bolniki in osebe s pridruženimi imunskimi pomanjkljivostmi. 

Uspešnost cepljenja pri covid-19 mnogo večja kot pri gripi

Strokovna direktorica dodaja, da večina hospitaliziranih bolnikov s covid-19 potrebuje nadomestno zdravljenje s kisikom. Vzročnega zdravljenja ni. 

»Z zdravili skušamo predvsem ublažiti poškodbe tkiv zaradi prekomerne aktivacije imunskega sistema. Obe bolezni lahko preprečujemo s cepljenjem. Uspešnost cepljenja je pri covid-19 mnogo večja kot pri gripi,« še izpostavlja.

V času epidemije covid-19 so, kot pravijo v murskosoboški bolnišnici, zaznali le posamezne primere gripe, lani nobenega: »Na manjšo pojavnost gripe vpliva tudi izvajanje ukrepov za zajezitev covid-19. Predvsem pri otrocih smo dokazali večjo pojavnost okužb z respiratornim sincicijskim virusom in metapnevmovirusom.«