Nataša Pirc Musar na mednarodni konferenci o demenci v Mariboru poudarila večjo dostopnost diagnostike za osebe z demenco.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je na mednarodni konferenci o demenci, ki v organizaciji Združenja Spominčica danes poteka v Mariboru, zavzela za večjo dostopnost diagnostike za osebe z demenco in za diagnozi primerno zdravljenje.
Potrebna je večja dostopnost diagnostike za osebe z demenco
Meni tudi, da nihče ne sme ostati brez zdravstvenih storitev in da je treba vsem zagotoviti dostojno starost.
Po njenih besedah je eden pomembnih korakov k dostojni starosti oseb z demenco nacionalna strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, ki se sprejema v teh dneh. Osebe z demenco so namreč posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje.
Tudi v njenem uradu prepoznavajo pomembnost te problematike, zato so se odzvali pobudi društva Spominčica Alzheimer Slovenija in vzpostavili demenci prijazno točko.
Zaposleni v uradu predsednice pa se prav tako redno izobražujejo, da bodo v vsakdanjem življenju spoštovali dostojanstvo oseb z demenco, prispevali k zmanjševanju stigme ter osveščanju širše družbe in tako skupaj vzpostavljali demenci prijazno skupnost.
Preberite še:
Obvladovanje demence ni zgolj zdravstveni problem
Pirc Musar tudi meni, da obvladovanje demence ni zgolj zdravstveni problem, saj oseba potrebuje pomoč tudi pri vsakdanjih opravilih.
»Vemo, da je pomoč sorodnikov, ki so v večini primerov ravno ženske, zelo zahtevno opravilo, in danes, ko nimamo zagotovljenih storitev dolgotrajne oskrbe, je to še toliko težje. Ne smemo tudi pozabiti, kaj se je dogajalo v času zapovedane socialne izolacije, v času epidemije covida-19, ki je še posebej škodovala tudi osebam z demenco, ki so zaradi svoje bolezni bolj odvisne od navad in znanega okolja,« je dejala predsednica.
Izpostavila je, da je treba tudi zaradi oseb z demenco čim prej sprejeti takšen zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo na solidarnostni način nudil podporo družini, da bodo starejši in še posebej osebe z demenco lahko čim dlje ostali v svojem domačem okolju, kar si večina želi.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na konferenci povedal, da Slovenija sodi med nadpovprečno hitro starajočo se družbo, zato ne more mimo ugotovitve strokovnjakov, da se bo verjetno v prihodnje delež obolelih s to boleznijo žal še povečeval.
Poudaril je, da vsak od nas lahko začne pri sebi in v svojem okolju, skupaj pa lahko delamo pomembne korake na poti izvijanja iz okov stigme in sramu. Le spoštovanje drug drugega in iskreno, dobronamerno sodelovanje med generacijami je pot do strpne in uspešne družbe, ki se posluša in sliši, meni Svetina.
Potrebno je ozaveščati o tej bolezni in pacientom nuditi celovito oskrbo
Varuha hkrati skrbijo napovedi glede širjenja demence. Ocenjuje, da so poleg trajnih navad za čim bolj zdrav življenjski slog izjemno pomembni projekti in programi, katerih cilj je po eni strani preventivno ozaveščati o tej neozdravljivi bolezni ter kurativno nuditi celovito, pregledno in kakovostno oskrbo.
»V demografsko ogroženih okoljih z visokimi indeksi staranja še toliko bolj, zato sem vesel današnjega dogodka in vseh, ki ste jih že in jih še boste organizirali v okviru programa,« je poudaril varuh.
Dejal je, da se pomena ozaveščanja in izobraževanja o demenci zavedajo tudi v njegovem uradu, kjer vse od začetka delovanja institucije leta 1995 dajejo tem vprašanjem velik poudarek.
Zaposleni so na voljo vsem, ki se znajdejo v takšni ali drugačni stiski, pred nekaj več kot šestimi leti pa so na pobudo Združenja Spominčica postali tudi prva demenci prijazna točka v Sloveniji.
Preberite še:
Sprejeli strategijo dolgožive družbe
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je spomnil, da je vlada že leta 2017 sprejela strategijo dolgožive družbe, ki predstavlja odgovor države na izzive demografskih sprememb. S to strategijo je Slovenija dobila okvir za organizirano in sistematično odzivanje na izzive staranja prebivalstva.
Z njenim uresničevanjem pa se želi preprečiti, da spremenjena razmerja med prebivalstvom ne bi bila vzrok za težave v različnih segmentih družbe in pri zagotavljanju socialne države, ali celo vzrok za konflikte med generacijami. Zato mora strategija, tako Maljevac, spodbuditi usklajene odzive na različnih področjih ter postaviti temelje družbe v prihodnosti, družbe, ki bo prijazna do vseh generacij.
Meni tudi, da je država od sprejema strategije dolgožive družbe izgubila vse preveč priložnosti, da bi se ustrezno odzivala na izzive demografskih razmer.
Zato si minister želi v okviru novega ministrstva pospešiti aktivnosti za hitrejše doseganje ciljev strategije. Prepričan je, da je možno z izvajanjem sprejete strategije dolgožive družbe bistveno izboljšati tudi položaj starejše generacije, kot tudi oseb z demenco.
