Nekoč najprometnejši mejni prehod, danes črna točka: Kaj na sramotno podobo pravita občina in ministrstvo?

Nekoč najprometnejši mejni prehod v državi je danes črna toča. Po uveljavitvi schengenske meje so se meje simbolično zabrisale, nekoč oblegane stavbe na obmejnem območju pa začele postopoma samevati in propadati. 

Fotografije razkrivajo groteskno stanje – razbita okna, uničene fasade, trava ki prerašča stene in poti, kupi smeti in celo zažgani avtomobili. Na nekdaj uspešne posle spominjajo le še zbledele table in napisi. 

Preverili smo, ali imajo lastniki tamkajšnjih objektov kakšne načrte, da se postapokaliptično stanje mejnega prehoda popravi.

Bo ta dočakal svetlo prihodnost? 

Veliko načrtov zasebnih investitorjev ostalo v predalih

Za območje so bili v preteklosti že večkrat veliki načrti za ureditev, ki pa niso dali rezultatov. Zakaj je ostalo le pri načrtih? 

Na občini Šentilj so za Mariborinfo pojasnili, da je nekaj objektov v zasebni lasti, nekaj v lasti države in občine.

»Tekom vseh razmer, ki so se v teku zadnjih let odvijale na tem območju (begunska kriza ter koronska kriza), so se načrti predvsem zasebnih investitorjev na tem območju verjetno posledično spremenili oziroma zaustavili,« pojasnjujejo na šentiljski občini. 

Občina: Sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v zaključni fazi

Na občini ob tem pojasnjujejo, da so svoj del mejnega območja v preteklosti že urejali: »Občina je že pred leti pričela z urejanjem območja, kjer smo lastnik in tudi ta del mejnega prehoda uredila.« 

Kot pravijo, je v zaključni fazi sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja, kjer je prostor predvsem za turistične oziroma ostale servisne storitve potnikom. 

»Prav tako smo z državo sodelovali pri idejni zasnovi nove prometne ureditve, ki vključuje novo krožišče ob samem izhodu iz države,« dodajajo. 

Kaj pa objekti, ki so v lasti države? 

Od junija 2021 dalje je potekal prenos upravljanja nepremičnin na bivših mejnih prehodih z ministrstva za javno upravo na ministrstvo za notranje zadeve, ki je po 1. januarju 2022 postalo upravljavec teh nepremičnin. 

»Na območju Šentilja se trenutno izvajajo aktivnosti nujno potrebnega rednega vzdrževanja, saj so objekti po ukinitvi mejne kontrole večinoma prazni,« so povedali na ministrstvu za notranje zadeve. 

Zapuščene carinarnice in drugi propadajoči objekti niso težava le Šentilja, ampak tudi drugih obmejnih območij po Sloveniji. 

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo na podlagi ažuriranja obsega mejnih območij oziroma določitve strateških točk na bivših mejnih prehodih vzpostavljena osnova za nadaljnje odločitve glede razpolaganja z objekti (tudi s tistimi v Šentilju), ki jih policija ali dolgoročno potrebuje za izvajanje svojih nalog ali pa se bodo zanje iskale druge rešitve (oddaja v najem, uporabo ...).