Na mariborskem Lentu stroji še vedno brnijo. Dela bi že morala biti končana maja, sedaj zaključek del napovedujejo za konec oktobra. Ob tem pa ne trpijo samo okoliški prebivalci, ampak tudi lokalni gostinci.
Na mariborskem Lentu že od lanskega julija poteka velika obnova Lenta. Ta naj bi se po prvih napovedih zaključila letos, 30. maja, ker pa dela niso bila zaključena, se je rok podaljšal do 31. avgusta.
Tako kot ob koncu prvega roka dela še vedno niso zaključena, rok so podaljšali do 31. oktobra. Zakaj prihaja do takšnih zastojev pri delu in kdo nosi največ posledic?
Najstarejši in eden od najbolj obiskanih delov Maribora je že več kot leto dni veliko gradbišče, ki mu ni videti konca.
»Saj vidite, slabo ne. Ni gostov, ti lokali naprej so prazni, tema,« nam ob našem obisku pove eden od obiskovalcev Lenta Josip Segedi.
Dela bi naj bila končana do prihodnjih velikih dogodkov
Dela, z izvedbo katerih so začeli v sredini lanskega julija, naj bi prvotno zaključili 31. maja, takrat so rok podaljšali na 31. avgusta.
»Bilo je veliko zamud, najprej zaradi poznega pričetka dela, nekaj je bilo povezano z vremenom, nekaj pa, ker so si podjetja sledila tako, da so najprej morala opraviti drugo delo. Na območju pristana smo vgradili toplotno črpalko, zato RGP ni mogel pravočasno nadaljevati z deli,« zamude del komentira mariborski župan Saša Arsenovič.
Do konca oktobra naj bi bila dela zaključena v takšnem obsegu, da ne bodo več motila prebivalcev in turistov, sicer pa morajo dela zaradi sofinanciranje države biti zaključena do konca leta.
»Mislim pa, da bo z vsemi naslednjimi dogodki, ki so ob reki, najprej rez najstarejše trte 1. oktobra in potem Martinovanje, da bo tisti glavni del že končan in tudi povezan s splavarsko brvjo,« dodaja Arsenovič.
Zaradi prenove Lenta upad dobička gostincev
Gradbišče na Lentu kar nekaj težav povzroča tudi prebivalcem. »Ni več za v trgovino iti, ne moreš z vozkom iti, nikamor, nikamor, peš. Ko so kamne polagali, prvi dan sem padla po tistih kamnih,« potoži ena od sprehajalk.
Ob tem se pa drugi trudijo situacijo razumeti. »Mislim, da se kar trudijo, imam kar visok prag tolerance, tako da potrpljenje bomo morali imeti,« dodaja Vojka Daič, mimoidoča.
Potrpljenje pa težje najdejo gostinci in lastniki lokalov, ki zaradi del ostajajo brez gostov in posledično brez dobička. Ta naj bi po besedah Urbana Županiča, enega od natakarjev, upadel za 70 odstotkov.
»Grozno, ker tole zdaj je še v redu. Pred tremi, štirimi meseci so bile pa tu jame, prave jame in blato,« dodaja Boris Cizej iz Bistroja Dobra riba.
Gostinci oproščeni plačevanja takse za gostinske vrtove?
Manjše število turistov, ki so drugače obiskovali Staro trto, manjše število Mariborčanov, ki si kave ne želijo piti v prahu, pri marsikaterem gostincu to pomeni eksistencialno krizo.
»Cilj je seveda bil, da tisti najvažnejši del, ki bo končan septembra, da bi ga končali do začetka sezone teras, ker gostinci v tem času pričakujejo tudi največje prilive, s katerimi pokrivajo tudi slabše mesece. To nam žal ni uspelo, zato smo z njimi sklenili dogovore, da bodo v določenem obdobju, mislim, da enega leta, oproščeni plačevanja takse za gostinske vrtove v prihodnjem obdobju,« pove župan Maribora.
O tem gostinci, vsaj naš sogovornik, niso bili obveščeni. »Mene osebno ni kontaktiral nihče iz občine. Jaz sam sem dal neko vlogo, da bi me oprostili nečesa, a se je za vlogo nato izkazalo, da to ni zakonsko možno. Tako, da se ni zgodilo nič, nikoli ni nihče prišel,« nam še pove Boris Cizej iz bistroja Dobra riba.
Mariborčani se strinjajo, da bo Lent, ko bo končan izgledal čudovito. Točnega datuma, ko bo pogled na ta del mesta lepši, pa v resnici ne ve nihče.
